Obstoječi odškodninski sistem ne spodbuja rešitev za izboljšanje varovanja domačih živali in zato ne predstavlja dolgoročne rešitve za reševanje konfliktov, poudarjajo v projektu SloWolf. Foto: EPA
Obstoječi odškodninski sistem ne spodbuja rešitev za izboljšanje varovanja domačih živali in zato ne predstavlja dolgoročne rešitve za reševanje konfliktov, poudarjajo v projektu SloWolf. Foto: EPA

Volkovi veliko večino (96 odstotkov) vseh škodnih primerov naredijo na drobnici. Napadejo pa tudi osle, govedo, konje, divjad v ograjah, v enem primeru je bil napaden tudi prašič, so podatke iz raziskave predstavili v projektu SloWolf.

Največ škode na drobnici
Število škodnih primerov zaradi volka v Sloveniji, z izjemo obdobja med letoma 2003 in 2006, je naraščalo, v letih od 2007 do lani pa se je ustalilo pri okoli 410 primerih letno, kar predstavlja med 1.500 in 1.800 ubitih živali. To v povprečju predstavlja okoli štiri pobite ovce na posamezen škodni primer.

Človek posega v volkov življenjski prostor
Na območju pojavljanja velikih zveri poteka tudi reja drobnice, ki v mnogih primerih ni primerno zaščitena pred napadi in je posledično eden glavnih virov konfliktov med ljudmi in velikimi zvermi. Za nastalo škodo sicer država izplačuje odškodnino, vendar obstoječi odškodninski sistem ne spodbuja rešitev za izboljšanje varovanja domačih živali in zato ne predstavlja dolgoročne rešitve za reševanje konfliktov, poudarjajo v projektu SloWolf.

Kako do sobivanja?
Razumevanje vzrokov nastanka škode in posledično konfliktov je ključnega pomena za sobivanje človeka in volka in posledično za dolgoročno ohranjanje vrste, dodajajo. Metoda ocenjevanja škodnih primerov se je z leti tudi spreminjala. V začetnem obdobju ocenjevanja škodnih primerov (do leta 2000) so bile kot škoda priznane tudi pogrešane živali, danes pa so kot škoda priznane samo tiste živali, katerih trupla so dejansko najdena na terenu.

Največ škode poleti
Razlogi za koncentracijo škodnih primerov v poletnih mesecih so lahko po njihovih trditvah različni, najverjetneje pa je, da na nastanek škodnih primerov vpliva prisotnost drobnice na pašnikih. Poleti, ko je večina drobnice na pašnikih, je nastanek škode bolj verjeten kot pozimi, ko je velika večina drobnice v hlevih oziroma zimskih stajah in je tako pred napadi volkov v glavnem zaščitena.

Lovna doba na volka v Sloveniji traja od 1. oktobra do 28. februarja in je obenem obdobje najmanj intenzivnega nastajanja škodnih primerov. To pa lahko predstavlja težavo za izvajanje odstrela volkov z namenom preprečevanja škodnih primerov, še piše v izsledkih projekta SloWolf.