"Povsem se toče ne bo dalo nikoli preprečiti. A če na leto ubranimo en sam oblak, ki povzroči 15 milijonov evrov škode, je vsako vlaganje v to preventivo upravičeno," poudarja vodja obrambe pred točo v mariborskem letalskem centru Darko Kralj.

Nevihte, ki so v zadnjih dveh tednih povzročale veliko škodo v Sloveniji, je po Kraljevih besedah mogoče le delno preprečiti, povsem pa ne. "Te nevihte spremlja orkanski veter, ki je glavna težava," je dejal in pojasnil, da je bila na območjih, kjer izvajajo svojo dejavnost, toča v preteklih dneh drobnejša, večino škode na tleh je povzročil orkanski veter, ne toča: "Če pogledate točo, ki je padla na območjih, kjer ni obrambe pred točo, na primer na Krasu, Dolenjskem in Celjskem, in to, ki je padala na Dravskem polju in v Prekmurju, ni primerjave."

Veter otežuje izvajanje poletov, a je bilo njihovo letalo prejšnji teden kljub temu skoraj vsak dan v zraku. "En dan zjutraj nismo mogli poleteti, ker je tako hudo pihalo, da se ni dalo odpreti vrat hangarja, kaj šele, da bi kaj drugega delali," je povedal Kralj in poudaril, da je za uspešnost ključno pravočasno ukrepanje.

"Problem je, da smo dežela, ki ima hribe in doline, in ko takšna supercelična nevihta pride razvita k nam, nimaš več česa narediti. Takrat, ko je to razvito, je to energija nekaj atomskih bomb. Takrat so vzgonski tokovi tako močni, da bi raztrgali tudi veliko letalo," je pojasnil.
Letalski center Maribor je lani na pobudo kmetov nabavil novo letalo, ki bi lahko letelo višje, a ga je treba obnoviti in opremiti, za kar pa nimajo denarja. Takšno letalo bi bilo po Kraljevih besedah kos tudi superceličnim nevihtam. "Če bi imeli takšna letala, bi lahko delali dosti prej. To so letala, ki lahko gredo visoko, ki imajo kabino pod pritiskom," je povedal.

Pri izvajanju dejavnosti so omejeni tudi z delovnim časom mariborskega letališča. Pred dnevi je bilo to dva dni celo zaprto zaradi kolesarske tekme v okviru Olimpijskega festivala evropske mladine.

Protitočna obramba le na Štajerskem in v Prekmurju

Letalski center Maribor izvaja obrambo pred točo že več kot 40 let, in sicer na Štajerskem do Slovenskih Konjic in v Prekmurju, na Koroškem pa je v sistem vključena le občina Podvelka.

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun je v četrtek na srečanju z državnim sekretarjem na kmetijskem ministrstvu Darijem Krajčičem v Slovenskih goricah povedal, da so se nedavne nevihte s točo v Prekmurju večinoma izognile Goričkemu, kar pripisuje vplivu obrambe pred točo na avstrijski strani meje.

Kralj ima sicer nekaj pomislekov glede avstrijskih metod letalske obrambe pred točo, a se strinja, da ima takšen ukrep v vsakem primeru pomemben vpliv na obseg povzročene škode. "Avstrijci imajo za polovico manjše območje na Štajerskem dve obrambi pred točo, vsako ima štiri do pet letal. Mi pa delamo z boljšim deležem uspeha z enim letalom. Očitno znamo," je dejal.

Po besedah državnega sekretarja v Sloveniji trenutno ni konsenza, ali je letalska obramba pred točo učinkovita. "Sloveniji marsikaj ni jasno, kar je jasno celotnemu svetu, v naši državi na žalost nimamo strokovnjakov s tega področja," je na to odgovoril Kralj.

70 centrov po Evropi

"V Evropi je trenutno približno 70 delujočih centrov, ki se ukvarjajo z umetnim vplivanjem na vreme. Večinoma je to protitočna obramba, nekaj pa tudi proizvodnja snega in padavin. Protitočno obrambo imajo Avstrijci, Nemci, Francozi, Španci, Nizozemci," je naštel in poudaril, da so preventivne dejavnosti vedno nujnejše: "Nevihte se bodo ponavljale, letos je dobesedno noro leto. Vreme se spreminja, intenzivnost neviht je dosti večja, zato bo treba več vložiti v preventivo. Mi se pač trudimo po svojih najboljših močeh, kolikor lahko naredimo s tem šibkim financiranjem."