Čedalje pogostejše vremenske skrajnosti, kakršnim smo bili priča tudi ob lanskih avgustovskih poplavah, bi lahko postale stalnica, saj se politični odločevalci podnebne krize ne lotevajo, kot bi se je morali. Klimatologija Lučka Kajfež Bogataj je prepričana, da smo v Sloveniji, pa tudi širše v svetu pri zmanjševanju vzrokov za podnebne spremembe premalo odločni. "V 20 letih smo v Sloveniji izpuste toplogrednih plinov povečali za skoraj 20 odstotkov."

To, kot še dodaja, ogroža varnost naše države, ki v posameznih letnih časih ni vajena neobičajnih temperaturnih odklonov, visokih vročinski valov in vdorov polarnega mraza, pa tudi drugih vremenskih nenavadnih pojavov. Čezmerne emisije toplogrednih plinov vplivajo namreč na segrevanje ozračja in spreminjanje podnebja, kar je trend, ki lahko skrbi ves svet. V Sloveniji največ emisij toplogrednih plinov povzroča promet, sledijo mu energetski, industrijski in kmetijski sektor ter sektor odpadkov.

Rešitev je zeleni prehod

Če se želi Slovenija uspešno truditi za doseganje optimalnih podnebnih ciljev, na primer, da bi do leta 2050 postali ogljično nevtralna družba, jo čakajo veliki izzivi. Človeška odgovornost pri spreminjanju podnebja je znana, rešitev pa lahko ponudi zeleni prehod.

Lučka Kajfež Bogataj poudarja, da bomo morali poiskati trajnostne rešitve, ki zahtevajo razmislek o energijski učinkovitosti, drugačnih prehranjevalnih navadah ljudi in odpravi škodljivih davčnih politik, ki s subvencijami podpirajo največje onesnaževalke, velike korporacije. "Velik korak smo naredili pri ravnanju z odpadki, po drugi strani pa nam prometni izpusti uhajajo izpod nadzora."

Kako naprej?

Lučka Kajfež Bogataj velik pomen pripisuje tudi prilagajanju človeka na podnebne spremembe, predvsem pa preventivnim ukrepom, ki bi ljudi ozaveščali o posledicah podnebnih sprememb, ki neugodno vplivajo na življenjske in gospodarske razmere.

"To, kar resnično delamo narobe, je, da se ne začenjamo resno prilagajati na bolj vroče podnebje, na vse te naravne ujme, obveščati ljudi, izobraževati in sprejemati ukrepe vnaprej, ne pa potem, ko je že vse poplavljeno ali ko udari suša. Tu dejansko grešimo sebi v škodo." Lučka Kajfež Bogataj je še dodala, da bodo v prihodnje potrebni neprijetni ukrepi, ki se jim politični odločevalci radi izognejo.

V rubriki si poglejte arhivski prispevek Dejana Ladike o pripravah na izpolnjevanje evropskih okoljskih smernic, objavljen v Dnevniku TV Slovenija spomladi 2004, in svež pogovor Katarine Golob Veselič s klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj.