"Posebej bi radi poudarili, da nikakor nismo proti poskusom in raziskovanju, saj je to temelj vsakega naravoslovja. Smo pa proti zavajanju in zbujanju nerealnih pričakovanj," pojasnjujejo. Z izjavami, predvsem politikov, ki ne upoštevajo strokovnih stališč, se namreč meteorologi nikakor ne morejo strinjati. To pomeni zavajanje ljudi, predvsem tistih v stiski, ki jim je toča uničila pridelek, dodajajo.

Kdaj se je obramba pred točo začela?
Obramba pred točo s posipanjem oblakov z zaledenitvenimi jedri se je po besedah društva začela v 60. letih 20. stoletja v tedanji Sovjetski zvezi. Čeprav je hipoteza o obrambi pred točo temeljila na nedokazanih fizikalnih domnevah, je bila za tiste čase tehnično dobro zasnovana, saj je temeljila na uporabi radarjev in talno proženih raket.

Zaradi domnevno dobrih rezultatov se je obramba po sovjetski metodi kmalu razširila v več vzhodnoevropskih držav in v 70. letih tudi v Jugoslavijo ter Slovenijo. Obramba je sprva potekala v okolici Maribora s predelanim vojaškim radarjem kratkega dosega, pozneje pa se je razširila nad celotno vzhodno in osrednjo Slovenijo. Tehnično infrastrukturo obrambe je financiral državni proračun, prav tako izvajanje strokovnih nalog v okviru tedanjega Hidrometeorološkega zavoda.

Drugod po svetu se državna obramba z raketami zaradi relativno gostega zračnega prometa ni prijela. Pojavilo pa se je bolj ali manj zasebno branjenje na več manjših območjih, in sicer z uporabo talnih generatorjev in/ali letal. Hkrati so izkušnje začele kazati, da obramba morda le ni tako učinkovita, kot se je do tedaj mislilo. Zato je bilo narejenih več poskusov, ki so dali v glavnem negativne rezultate.

Pred 20 leti prva študija o uspešnosti obrambe
Leta 1989 je bila namreč tudi v Sloveniji izdelana študija o uspešnosti obrambe. Analiza podatkov je pokazala, da obramba ni statistično značilno vplivala na količino padavin iz nevihtnih oblakov, niti na število dni s točo na meteoroloških postajah, poudarjajo v Slovenskem meteorološkem društvu.

Stališče Svetovne meteorološke organizacije o uspešnosti obrambe pred točo najbolje ponazarja izjava njenega generalnega sekretarja Michela Jarroudja, ki pravi, da je obramba pred točo pomembna težava, saj se z njo ukvarjajo številne države, članice orgaznizacije. Izvedenih je bilo več projektov obrambe pred točo, organizirani so bili številni strokovni sestanki, pa vendar niso našli jasnega odgovora.

Negativni rezultati vplivali na opuščanje obramb
Na podlagi rezultatov znanstveno podprtih poskusov, pa tudi nekaterih povsem negativnih izkušenj, so širokopotezne državne obrambe sredi 90. let po besedah meteorologov začele odmirati. Takrat je bila raketna obramba ukinjena tudi v Sloveniji.

Danes imajo aktivno, državno meteorološko podprto obrambo v Evropi le še na Hrvaškem, kjer jo tudi ukinjajo, in v Srbiji. Branjenje, v glavnem z letali, pa tudi s talnimi generatorji, je večinoma prepuščeno zasebni pobudi in omejeno na majhna območja. Značilen zgled za to sta Avstrija in Grčija, kjer letalsko obrambo izvajajo v okolici Gradca in Kremsa v Avstriji, oziroma Soluna v Grčiji.

Posipavanje oblakov nima znanstvene podpore
V društvu meteorologov opozarjajo, da so neupravičena in finančno neodgovorna vsa politična prizadevanja, da bi v Sloveniji z državnim denarjem uvedli operativno obrambo z letali ali kakšnim drugim sredstvom za vnos reagenta v oblake, saj taka obramba po mnenju društva za zdaj nima strokovno-znanstvene podpore.

Kot učinkovita zaščita pred točo pa se je po njihovih besedah izkazala zaščita z mrežami proti toči. Ker vsi posevki v Sloveniji ne morejo biti pokriti z mrežami, je smiselno zavarovanje posevkov in nepremičnin na najbolj ogroženih območjih. Država pri tem že pomaga s subvencijami kmetom za zavarovanje pridelkov proti toči v višini 50 odstotkov in po oceni društva je nerazumljivo, da ta sredstva ostajajo neporabljena.