Pohleven, sicer tudi vodja Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme, je za MMC pojasnil, da največ lahko naredijo vlade, ki bi morale gospodarstvo, predvsem gradbeništvo, ki v Sloveniji porabi okoli 50 odstotkov celotne energije, preusmeriti v trajnostni razvoj in opreti industrijo na sonaravne materiale. Talum Kidričevo, na primer, porabi od 16 do 20 odstotkov vse slovenske električne energije, ob tem pa proizvaja strupene odpadke, ki jih odlagajo na vodovarstveno območje, je opozoril. Poleg tega so v Sloveniji še številne jeklarne in cementarne.

"Varčne žarnice se ne izplačajo"
Sam meni, da varčevanje državljanov z električno energijo ne bo bistveno prispevalo k manjši porabi, saj državljani električno energijo običajno uporabljajo, ko je energije največ. Več bi morala po njegovem mnenju prispevati država s prestrukturiranjem energetsko potratnega gospodarstva, ki elektriko porablja v višku dneva.

Po Pohlevnovem mnenju ne bodo k zmanjšanju porabe energije pripomogle niti varčne žarnice, saj se za idelavo varčne žarnice porabi več energije, kot se je prihrani z njeno uporabo v gospodinjstvu. Opozarja tudi, da se za izdelavo betona in kamene volne za izolacijo pasivne hiše porabi toliko energije, kot je hiša iz naravnega materiala ne porabi v 100 letih. Po njegovem mnenju bi država zato morala spodbujati gradnjo iz sonaravnih materialov, ne pa iz energetsko potratnih.

Kakšna je rešitev?
Pohleven je pojasnil, da je les najmanj energetsko obremenjujoč gradbeni material. S predelavo lesa, ki zahteva malo energije in s katero bi nadomestili beton, jeklo, opeko, plastiko in steklo, bi po njegovem mnenju prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Vendar pa les ni primeren za kurjavo, opozarja Pohleven, saj s tem bistveno ne vplivamo na zmanjšanje ogljikovega dioksida. V Ljubljani, na primer, sta se zaradi kurjenja z lesom spet pojavila megla in s sajami zastrupljeni zrak.

Ker je več kot 60 odstotkov Slovenije prekrite z gozdom, ki predstavlja 300 milijonov kubičnih metrov lesa, Pohleven predlaga rešitev. Letni lesni prirast znaša 7,5 milijona kubičnih metrov, posekamo pa ga le slabo polovico, to je 3 milijone kubičnih metrov. Predelava lesa bi tako morala potekati tam, kjer les nastaja, s tem pa bi se zmanjšale dnevne migracije v industrijske centre, s čimer bi se zmanjšala poraba energije za transport. Odpadke proizvodnje bi porabili kot biomaso za preskrbo podjetij in regij z lastno energijo in tako omogočili trajnostni razvoj podeželja.

M. N./A. M.