Erjavec je ob obisku na slovenski obali ocenil, da gre pri izrednem plimovanju za nov fenomen, ne pa za dogodek, ki bo nastopil samo enkrat na 50 ali 100 let. Prepričan je, da se bodo tovrstni pojavi v prihodnosti zaostrovali, zato je treba poiskati ustrezne rešitve, kako se zoperstaviti visokemu morju.

"Vemo, da je možno to preprečiti z ustreznimi sredstvi, z ustrezno opremo in tudi s preventivo," je dodal minister in posebej poudaril prav pomen ozaveščanja prebivalstva. Ob tem se je Erjavec zahvalil vsem, ki so sodelovali pri intervencijah ob izrednem plimovanju v prejšnjem tednu. Dodal je, da so se z županoma Izole in Pirana dogovorili, da bodo skupaj pripravili tudi seznam, kaj je zdaj najbolj nujno treba nabaviti, da se bodo lahko zoperstavili takšnim pojavom.

Ministrstvo bo moralo predvideti posebna sredstva

Erjavec je prepričan, da bo moralo ministrstvo v zvezi s pojavom visokega morja predvideti posebna sredstva. Če se bodo takšni fenomeni pojavljali vsako leto, je po njegovem mnenju namreč bolj racionalno nabaviti ustrezno opremo za zmanjševanje škode. Kar se tiče možnosti novih plimovanj v prihodnjih dneh, pa država v tem trenutku ne more narediti nič bistvenega, je pojasnil minister. Ljudi je pozval k samozaščitnemu obnašanju.

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je pojasnil, da je primerov rešitev, naj bodo to baraže ali druge pregrade, po svetu veliko, treba pa bo najti tisto, ki bo najustreznejša za specifično območje. Idejno rešitev bi po njegovi oceni bilo mogoče pripraviti že v nekaj mesecih. Ob tem pa je Šestan zavrnil očitke, da protipoplavno alarmiranje ni bilo pravočasno. Plima je bila namreč napovedana nekaj dni vnaprej, zato "ni nobeno opravičilo, da tega nismo vedeli". Kot je dodal, za postavitev protipoplavnih vreč ni treba čakati na sireno.

Sklep za začetek ocenjevanja škode pripravljen

Izolski župan Danilo Markočič ocenjuje, da so samo v njihovi občini po grobih ocenah utrpeli za 1,8 milijona evrov škode, v Piranu za dva milijona evrov, v Kopru in Ankaranu pa za več kot 600.000 evrov, zato ocenjujejo, da bodo presegli prag 0,3 promila BDP, po katerem lahko na upravi za zaščito in reševanje sprožijo postopek, da se dogodek obravnava kot naravna nesreča. Šestan pa je navedel, da je sklep za začetek ocenjevanja škode že pripravljen.