Zanimanje članic Evropske unije za vprašanje pristojnosti Evropske komisije pri dodeljevanju izjem v primeru zaščite vin je veliko. Nekaj jih je Slovenijo celo pozvalo, naj se ne umakne, saj je to področje treba razjasniti. Slovenija je z argumenti očitno korak pred komisijo. Cilj je dosežen, je v Bruslju poudaril kmetijski minister Dejan Židan.
Kot svojo dolžnost je opredelil obvestiti tudi preostale ministre, da se s tem, ko se napada slovenski teran, napada vseh 1.750 zaščit vin. Zato je bila pozornost vseh držav tudi tako velika, je poudaril Židan.

Čeprav so bile države neposredno naprošene, naj se na zasedanju v razpravi o vprašanju pristojnosti komisije pri dodeljevanju izjem na področju zaščite vin ne oglašajo, so se nekatere oglasile, je povedal.

Širše zanimanje
Nekatere članice so po ministrovih besedah Slovenijo obvestile, da so ali bodo opravile dvostranske pogovore s komisijo, kar nekaj je bilo tudi pozivov, naj se Slovenija ne umakne, ker je to področje treba razjasniti in dejansko zanima vse članice Unije.

Minister Židan tako ocenjuje, da je cilj Slovenije dosežen. "Želeli smo preostale države informirati, da morajo biti pozorne na pravno plat zadeve glede delegiranih aktov in iskanja rešitev prek delegiranih aktov. Ocenjujem, da smo cilj dosegli," je dejal.

"Moram reči, tako so mi tudi povedali navzoči, da že dolgo ni bilo takšne tišine med govorom katerega ministra. Vse delegacije, ki so bile prisotne, so izjemno natančno prisluhnile argumentom Slovenije," je še povedal minister.

Židan: Slovenija korak pred komisijo
Slovenija je z argumenti po Židanovih besedah očitno korak pred komisijo. K temu je minister dodal, da mu je danes marsikateri predstavnik druge članice svetoval, naj Slovenija izkoristi vse pravne možnosti, ki so na voljo, in se pripravi tudi na Luksemburg.

Ob tem je zavrnil argument, da obstaja že več kot 50 podobnih izjem. V 1.750 primerih zaščite vin je nekaj več kot 50 izjem, a vse so dodeljene bodisi v okviru pristopnih pogajanj bodisi v okviru pogajanj ob uveljavljanju zaščite, večinoma ob soglasju obeh držav.

Trenutni postopek je tako po Židanovem prepričanju precedens, saj želi komisija prvič v zgodovini dodeliti izjemo prek delegiranega akta. "Če se bo nadaljeval, bodo tudi vse preostale zaščite, čeprav se zdaj zdijo trdne, morda nekoč lahko predmet drugačne obravnave," je posvaril.

V tem kontekstu je minister danes vse navzoče zaprosil, da izjemno natančno preučijo nov primer delegiranega akta in ogroženost njihovih zaščit.

Prihaja osnutek delegiranega akta
Prvi odziv pričakuje Židan že v torek na sestanku strokovne skupine za vino, ki bo prvič obravnavala osnutek delegiranega akta, s katerim želi komisija Hrvaški dodeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran.

Minister sicer ne pričakuje, da bi Sloveniji uspelo zbrati zahtevano dvojno večino za zavrnitev delegiranega akta. Za to je potrebnih 55 glasov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva unije.

Evropske države se, kadar gre za spor med komisijo in posamezno državo, zelo nerade izpostavljajo, saj ima vsaka država kakšno odprto težavo s komisijo, je pojasnil minister.

Rešitev z omejeno izjemo za Hrvaško pri uporabi imena teran je za Slovenijo po ministrovih besedah slaba, ker potencialno neposredno ekonomsko ogroža slovenske proizvajalce. Od proizvodnje vina teran živi 900 družin, je ponazoril Židan.

Opozoril je tudi, da komisija govori, da je na Hrvaškem več kot 300 hektarjev trte teran, pozabi pa, da je tamkajšnje vinorodno področje veliko 2.400 hektarjev, pod posebnimi pogoji pa bi ga lahko razširili tudi na 4.000 hektarjev.

Težava pooblastil
Po mnenju Židana bi komisija s takšnim aktom bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca. Slovenija je Svet EU-ja zato pozvala, naj preuči, ali bi komisija s sprejetjem delegiranega akta, torej s terciarnim aktom, posegla v pristojnosti Sveta Evropske unije kot zakonodajalca in v suverene pravice članic, ko gre za pogajanja o pravicah, ki jih zadevajo.

Židan je v razpravi dejal, da morajo biti članice pozorne na način postopanja Evropske komisije, ker ustvarja precedens, na podlagi katerega bi lahko komisija enostransko posegala v obstoječe zaščite označb vin, in to z veljavnostjo za nazaj, piše v sporočilu za javnost kmetijskega ministra.

Vpliv na sistem podeljevanja oznak
Poleg tega je slovenski minister danes v Bruslju predstavil značilnosti terana in ekonomske posledice, če bi bila dodeljena izjema pri označevanju v sosednji državi. Poudaril je, da je vsebinski in politični vidik predstavil zgolj zato, da bodo druge članice razumele poseben pomen terana za Slovenijo.

Na koncu pa je Židan kolege pozval k premisleku. "Želim vas pozvati, da razmislite, kako bi tak postopek lahko vplival na vaše zaščitene označbe porekla in širše na celoten sistem geografskih zaščit. Da razmislite o pristojnostih komisije, ki lahko v skladu z Lizbonsko pogodbo z delegiranimi akti ureja le nebistvene in politično manj pomembne zadeve," je sklenil.

Hrvaška bo odločitev spoštovala
Hrvaška bo v celoti spoštovala odločitev Evropske komisije o teranu, je v Bruslju dejal hrvaški kmetijski minister Tomislav Tolušić. "Mi v celoti podpiramo delegirani akt, ki ga bo sprejela komisija, ne glede na to, kakšen bo in v katero smer bo šel. Bi si pa seveda želeli, da je pozitiven za Hrvaško," je izjavil.

Stališče hrvaške vlade in proizvajalcev vina je, da imajo proizvajalci vina v Istri pravico do uporabe imena teran, saj to ni nekaj, kar uporabljajo od danes, temveč že dolga leta, uporabljali so ga že pred osamosvojitvijo Hrvaške in Slovenije, je poudaril.

Ob tem je Tolušić še spomnil na argument komisije, da obstaja v EU-ju že okoli 50 podobnih primerov. Tokratna razprava je bila po njegovih besedah zelo konstruktivna, ni bilo disonance ali prepira. Ostro slovensko nasprotovanje izjemi za Hrvaško pri uporabi imena teran je hrvaški minister komentiral zgolj z besedami, da ima Hrvaška pravico uporabljati ime teran.

Druge države
V razpravi so se po navedbah virov oglasile štiri države - Madžarska, Slovaška, Češka in Bolgarija. Te države niso podprle slovenskih stališč, temveč so pozvale k mnenju pravne službe ali k tesni vpletenosti članic v postopku, so izpostavili viri.

Kaj poreče pravna služba
Pravna služba Sveta EU-ja pa je pojasnila, da komisija v primeru izjem od pravil v povezavi z zaščiteno označbo porekla lahko sprejme delegirani akt, dokler deluje v določenih okvirih in pod določenimi pogoji, na primer v skladu z veljavno prakso. Ta komentar je bil sicer postopkovne narave, ne vsebinski, so izpostavili viri.

Evropska komisija pa je ponovila svoja stališča, da bo teran še naprej zaščiten izključno kot slovensko vino ter da deluje v skladu s pravili in prakso.