Do sedaj so pristojni organi potrdili primer ptičje gripe pri treh labodih, ki so jih našli med 30. decembrom in 1. januarjem pri ribnikih na Pragerskem. Z virusom ptičje gripe pa je bil okužen tudi labod, ki so ga 30. decembra našli v Mariboru.

Virus ptičje gripe H5N8 je zelo nevaren perutnini in nekoliko manj prostoživečim pticam, zato je treba na omenjenih območjih perutnino in ptice zadrževati v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Tako naj bi se zmanjšala možnost prenosa tega virusa s prostoživečih ptic na perutnino v reji, posledično pa tudi zmanjšala gospodarska škoda.

Ukrepi na ogroženih območjih
Veterinarji uprave za varno hrano so že izdali odločbe o ukrepih na območjih Murske Sobote, Maribora, Ptuja, Celja in Novega mesta. Veterinarji na terenu opravljajo še preglede prijavljenih poginov vodnih ptic, organizirajo odvoz in koordinirajo oddajo trupov veterinarsko-higienski službi. Za pobiranje trupov ptic v vodah aktivirajo gasilce.

Virus ni nevaren ljudem, previdnost vseeno potrebna
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da se ljudje z virusom aviarne influence H5N8 ne moremo okužiti in zboleti, saj na površini svojih telesnih celic nimamo receptorjev, ki bi omogočili vstop virusa in s tem okužbo. Ne glede na to pa je treba upoštevati previdnostne ukrepe.

Poginulih ptic, ki jih najdemo v naravi, se ne dotikamo z nezaščitenimi rokami. Če smo se jih že dotaknili brez zaščite, si roke skrbno umijemo z milom in vodo. Dokler si rok ne umijemo, se ne dotikamo obraza, predvsem očesnih veznic, nosne in ustne sluznice, svetujejo na inštitutu.