Kmetje so zelo zaskrbljeni nad aktualnimi razmerami, je ob robu seje upravnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dejal Roman Žveglič. Čeprav se hrana draži, za visoke cene moke in izdelkov iz nje niso krivi kmetje, je poudaril. Ti so lani poleti pšenico prodali za slabih 20 centov za kilogram, zdaj pa jo na trgu drugi akterji prodajajo po 42,5 centa na kilogram, je poudaril. "Do tega imajo vso pravico, sprašujemo pa se, ali ne gre v tem primeru za vojno dobičkarstvo," je dejal.

Sorodna novica Kako vojna v Ukrajini vpliva na slovensko kmetijstvo in uvoz živilskih izdelkov?

Pri oljaricah je EU zelo odvisen od Ukrajine

Skrb vzbujajoč je položaj pri oljih in oljaricah. Pri teh je EU zelo odvisen od Ukrajine, pri čemer ni jasno, ali bo tam mogoče spravilo pridelka in kakšna bo jeseni možnost setve, je pojasnil predsednik kmetijske zbornice.

Ob zapiranju meja številnih držav za izvoz hrane mora tudi Slovenija "zelo hitro narediti določene ukrepe za izboljšanje samooskrbe in prehranske varnosti", je prepričan Žveglič. Tako bi lahko povečali orne površine, denimo z odpravo obvezne prahe in z dovoljenjem za obdelavo zemlje na območjih trajnega travinja. "Tako lahko hitro dobimo 10.000 hektarjev posejanih oljnic, s tem povečamo samooskrbo z oljem in smo na varni strani," je pojasnil.

A kmetje so pripravljeni več pridelati le v primeru, da bodo za to ustrezno plačani, je poudaril. "Želimo normalne odkupne cene," je dejal in predlagal, da kmetijski inštitut izračuna proizvodne stroške. Vsaj ti morajo biti kmetom pokriti. Ob tem je Žveglič tudi pozval k podpisu zavezujočih pogodb o odkupu z živilskopredelovalno industrijo.

Letošnja setev bo namreč draga, je ocenil prvi mož KGZS-ja. Omejitev cen naftnih derivatov bo nekoliko znižala stroške, še naprej pa ostaja izredno visoka cena mineralnih gnojil, kmetije imajo tudi težave z dostopom do njih. Upajo, da bi jim lahko država na pomoč priskočila vsaj pri njihovi dobavi.

Zelo na udaru so tudi perutninarstvo, prašičereja in govedoreja, posebej bo treba na pomoč priskočiti kmetijam, ki so v investicijskem ciklu, je posvaril Žveglič. Kmetje se bojijo tudi zniževanja standardov za uvoženo hrano.

Z vlado in ministrom za kmetijstvo Jožetom Podgorškom so v KGZS-ju vsakodnevno v stiku. Na srečanjih iščejo rešitve za številna vprašanja, kot so škoda zaradi divjadi in povečevanje odkupovanja slovenske hrane od javnih zavodov.

Suša že od novega leta

Zelo pa jih skrbi tudi suša. "Padavin v bistvu ni bilo od novega leta, ni bilo niti snega, da bi pokril polja. Suša se že kaže na žitih," je pojasnil Žveglič. A kmetje v tem trenutku nimajo česa storiti, le upajo lahko na čimprejšnji dež, je sklenil.