Ujede so pri nas zaščitene in redke ptice. Njihovo število zadnja leta k sreči narašča, še vedno pa je veliko dejavnikov, ki te velike ptice ogrožajo.

Staro slovansko ime za orla belorepca je postojna in po tej ujedi je dobilo ime tudi mesto Postojna. Orla imajo tudi v grbu mesta.

"Pred dvajsetimi leti smo imeli v Sloveniji le tri pare, zdaj je gnezd enajst, večina vseh je v vzhodni Sloveniji. Le eno pa je na Kočevskem, ob Reškem jezeru. Gnezda v tem gorskem dinarskem gozdu na precej visoki nadmorski višini je slovenska posebnost v evropskem merilu," pravi biologinja Katarina Denac iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

Ekipa evropskega projekta Life Kočevsko je v zadnjih štirih letih spremljala par orlov belorepcev ob jezeru pri Kočevski Reki in naredila vse, da bi tukaj tudi ostala.

Tina Kotnik, z Zavoda za gozdove, enota Kočevje pravi: "Ključno vodilo vseh naših ukrepov je, da ljudem orla belorepca predstavimo, ker poznavanje vrste, življenjskega prostora in okolja je ključno, da neka žival ali pa rastlino spoznaš, ceniš in jo varuješ. Z ukrepi, ki smo jih umestili v prostor Reškega jezera smo želeli odvrniti negativne vplive s strani človeka in orlu zagotoviti mir, predvsem v prvi polovici leta, ko je to za njega in njegove potomce to najbolj pomembno."

Vložen trud se je poplačal. Pika na i ob vsem vloženem delu je bil naraščaj, gnezdo je bilo letos polno. Par orlov je namreč letos prvič, odkar ga spremljalo, imel mladiče. Število orlov se ob Reškem jezeru z naraščajem ni nič povečalo. Ko sta mladiča odletela iz gnezda sta namreč zapustila območje jezera in odletela po svoje.

Orlu belorepcu so v okviru projekta Life Kočevsko uredili tudi mrhovišče. Kadar površina jezera zamrzne, namreč ne more loviti rib, ki so pomemben vir njegove hrane. A s hrano mu pomagajo le takrat, ko je najhujši mraz, saj mora živeti samostojno.

Kot plenilec je orel belorepec na vrhu prehranjevalne verige, zato je zelo dober pokazatelj, kako onesnaženo je naše okolje. Zaradi onesnaženosti s težkimi kovinami in pesticidom DDT se je število ujed v prejšnjem stoletju močno zmanjšalo po vsej Evropi, pravi Al Vrezec z Nacionalnega inštituta za biologijo. Večja skrb za čisto okolje in prepoved nevarnega pesticida, sta se že obrestovala in število orlov v zadnjih tridesetih letih se pri nas povečuje. To ni dobra novica samo za orla belorepca, ampak tudi za človeka. Če bo več belorepcev, pravi Vrezec, bomo bolje živeli tudi mi.