Ekstremne vremenske razmere, razsežnost požara, več tisoč sodelujočih, nevarnost terena in improvizacija po skoraj dveh mesecih še niso pozabljeni, kot tudi ne pomanjkljivosti in izzivi za izboljšanje za prihodnje: državni načrt bodo spremenili, pravi poveljnik Srečko Šestan. "Tam bomo na novo ali drugače definirali sistem vodenja, pri sodelovanju med strogim gasilskim delom in drugimi službami." Sistem obveščanja o evakuaciji ljudi bo treba izboljšati, še dodaja. "V sklepni fazi je aplikacija za obveščanje prek SMS-ov, zdaj potekajo pogovori z operaterji."

Pri opremi se je pokazala potreba po ustrezni opremi za gašenje iz zraka, pravi minister za obrambo Marjan Šarec. "Po vseh verjetnosti bomo šli v nakup airtractorjev, pri Spartanu, ki bo prišel prihodnje leto, pa bomo morali naročili še modul za gašenje."

Kostanjevica na Krasu se je zahvalila sodelujočim v intervenciji, a njen vodja Simon Vendarmin zdaj, z distance, meni, da bi bil v najhujših dneh boljši kak drug kraj. "Štaba nismo mogli zapreti, da bi v miru delali. Odprto je bilo za vse, ki so prihajali. Mogoče bi bila boljša kakšna stavba, kjer bi se nastanili."

Ocenili so tudi skupni strošek intervencije. Ta znaša pet milijonov evrov, ki mu morajo dodati še oceno škode v gozdovih.

Na Cerju predstavili izdelavo načrta sanacije gozdov

Požar na Krasu je zajel 2900 hektarjev gozdov. Kako poškodovani so, je povedal vodja sežanske območne enote zavoda za gozdove Boštjan Košiček: "Škoda je velika, od 2900 hektarjev poškodovanih gozdov jih je kar 2500 hektarjev poškodovanih nad 50 %. Tistih gozdov, za katere upamo, da se bodo lahko obnovili sami, je torej samo približno 400 hektarjev."

Sanacija se bo začela že jeseni, še dodaja Košiče. "Šli bomo v obnovo tistih delov gozda, ki potrebujejo čimprejšnjo pomoč, in to na mestih, kjer gozdovi opravljajo pomembne funkcije za družbo."

Umetno bodo pogozdili tretjino požganega gozda, skoraj v celoti s setvijo semen, ki jih bodo že prihodnji teden začeli nabirati tudi v naravi, pravi Matej Kravanja iz sežanske enote zavoda za gozdove. "Po prioriteti bi se najprej začeli obnavljati gozdovi na severnem delu, se pravi pobočja, ki visijo proti Vipavski dolini. Sledili bi gozdovi na najbolj erozijskih predelih brestoviške doline in okrog zgornjega dela Krasa ter v zadnji fazi še preostali gozdovi. Skupne površine bi bilo približno 900 hektarjev."

Porabili bodo predvidoma 150 tisoč sadik, 6800 kilogramov semena in 20 tisoč kilogramov želoda. Pri pripravi sanacijskega načrta sicer sodeluje tudi lokalna skupnost, ko bo načrt dokončan, pa bo tudi javno razgrnjen.