V večjem delu Slovenije je bila zaradi pomanjkanja padavin v spomladanskih mesecih zaloga vode pred poletjem manjša kot običajno. Pridelovalci skušajo blažiti posledice, a primanjkljaj vode je marsikje prevelik, so ocenili na Kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZ). Zbrali so podatke o stanju po območnih zbornicah.
Občasne padavine, ki se pojavljajo v zadnjih dneh, sicer ublažijo stanje za nekaj dni. Od razvoja vremena v naslednjem obdobju pa je odvisno, kakšne bodo razmere v pridelavi.
Povsod beležijo škodo na travnikih, kjer je bil prvi odkos slabši, drugi odkos pa zelo slab ali pa ga sploh ni bilo. Najbolj so prizadete vrtnine, ki niso namakane, saj je tam letos pridelava zelenjave skoraj nemogoča, oziroma je pridelek že popolnoma uničen.

Velika škoda v Pomurju
Na območju Murske Sobote je prizadeto vse, kar je na njivah - od koruze, oljnih buč, soje, krompirja, vrtnin, prizadeti so tudi trajni travniki, ker ničesar ne prirašča travna ruša.

Podtalnica je tako upadla, da kmetje nimajo vode, s katero bi morda lahko določenim kulturam pomagali. Prav tako se sušijo trajni nasadi (sadovnjaki, vinogradi), ki niso namakani, propadajo tudi vrtnine na prostem. Na njivah propadajo koruza, oljne buče, soja, krompir, zelo je prizadeta tudi travna ruša, zaradi česar kmetje ne bodo imeli dovolj krme za živali, pa tudi kakovost te krme bo vprašljiva.

Na območju Ptuja sta pozeba in toča ponekod oklestili od 30 do 60 odstotkov pridelka, v ožjih delih celoten pridelek. Koruza na prodnatih tleh Ptujskega polja je uničena od 30 do 90 odstotkov, kjer je bila toča pa tudi 100 odstotkov. Pri pšenici na prodnatih tleh je škoda od 30- do 50-odstotna.

Škode pri vrtninah so, razen krompirja, prav tako velike, še zlasti tam, kjer je bila toča in vrtnine niso namakane. Vrtnin bo od 40 do 60 odstotkov manj, toča je ponekod uničila vse. Podobno je pri bučah.

Posevki koruze so močno prizadeti tudi na območju Maribora. Pri krompirju se posledice suše kažejo v manjši rasti listne mase in manjšem debeljenju gomoljev, posledica so nižji pridelki, nepravilna oblika gomoljev in slabša kakovost.

V tržnih nasadih vseh sadnih vrst Podravja, Celjske regije in Prekmurja so prvi znaki škod po suši najbolj vidni na mladih nasadih do petega leta starosti na okvirno 200 hektarjih površin. Posledice so vidne tudi že v nasadih, opremljenih s kapljičnim namakanjem, saj je število zaporednih dni z več kot 30 stopinjami Celzija preseglo že 10 dni.

V primeru nadaljevanja daljšega ciklusa sončnega udara v tem tednu obstaja bojazen za vse intenzivne nasade jablan, tudi tiste, ki so namakani, da bo moten proces nastajanja cvetnih brstov za novo sezono 2018 do take mere, da je pričakovati zmanjšano rodnost tudi prihodnjega pridelka.

Na območju Celja so prizadeti predvsem pridelki iz travinja, kjer bo povprečno izpadla ena košnja. Izpad pridelka prve košnje v hribovitih območjih je med 40 in 70 odstotki. Paše pa je že začelo primanjkovati. Prizadeta je koruza na peščenih, lahkih tleh, oljne buče so uvele, fižolu že odpadajo cveti. Mnogo nižji bo pridelek vrtnin, ki niso namakane.

Različne razmere v osrednji Sloveniji
Škoda po suši v osrednji Sloveniji je zelo različna zaradi lokalnih padavin. Manjši je prvi odkos travinja, drugega ponekod skoraj ni. Koruza je v stresu - škoda se bo šele videla, ko bo dozorela. Kmetje ocenjujejo, da bodo morali predčasno odgnati živino s pašnikov ali pa jim skoraj mesec dni prej dovažati krmo in vodo.

Na Gorenjskem večjih težav s sušo ni, poročajo z območne enote zbornice iz Kranja. Več težav pa bodo zagotovo imeli s koruznim hroščem.

Na novomeškem območju se tudi že suši koruza, prava škoda se bo pokazala kasneje, saj marsikje ne bo oploditve in razvoja storžev. Žita so se slabo razrasla, zato je bilo dognojevanje z dušikom učinkovito. Posevki so bili nižji, redki, zrnje slabo napolnjeno, izpad pridelka ob žetvi je bil do 40 odstotkov.

Nenamakane vrtnine predčasno zaključujejo z vegetacijo, rastline so odvrgle cvetove, pridelek pa je na tem območju prizadet od 30 do 100 odstotkov. Setev strniščnih dosevkov po pšenici in ječmenu je trenutno nesmiselna in se zaradi suše tudi ne izvaja. Kolikor je bilo posejanega za zdaj, kaže na 100-odstotno škodo, saj ni vznika oz. so se mlade rastlinice že posušile.

Na območju novogoriške enote je škoda od 50- do 70-odstotna na travnikih. V spodnji vipavski dolini so prizadeta žita, kjer pričakujejo, da bo pridelek za najmanj 30 odstotkov manjši. Na vrtninah, kjer nimajo namakanja, pa bo škoda do 70-odstotna.