Vrani so družina ptic iz reda pevcev. Gre za tršato zgrajene in močne ptiče z močnim kljunom, gostim perjem in velikimi ter krepkimi nogami. Štejejo približno 120 vrst, pri nas je najbolj razširjena siva vrana.
Ta je bila samo vrsta kulturne krajine, gozda, v mesto pa je začela prihajati v zadnjih desetletjih, ko se je začela navajati na mesto okolje. "Ugotovila je, da so v mestih razmere dovolj dobre, da je veliko hrane in manj plenilcev - in pa seveda varnost, ki jo potrebuje vsaka vrsta," je dejal samostojni raziskovalec Milan Vogrin.

V nekaj desetletjih se je zelo razširila
Siva vrana (Corvus cornix) je črna le po glavi, sprednjem delu vratu, po repu in perutih, drugje je pepelnato siva. Dolga je približno 47 centimetrov in napada predvsem majhne sesalce in žuželke, njeni sovražniki pa so kune zlatice, sokoli selci, kragulji, uharice in lisice. "Siva vrana je zelo prilagodljiva vrsta, saj se je v nekaj desetletjih zelo razširila, živi praktično v vseh mestih, v mestih nima plenilca, med drugim pa tudi pleni druge vrste. Tudi srako, svojo sorodnico, lahko upleni - mladiče in jajca, skratka izpleni gnezda, lahko pa tudi kake druge vrste. Hrani se na smetiščih, pobira hrano, ki jo najde, tudi kakšno živo manjšo žival ujame. Je generalist, s hrano nima problema, posebno v mestih, kjer je hrane še vedno na pretek," je dodal Vogrin.
V naravi nobena živalska vrsta ni škodljiva
Precej koristnejša od črne in sive vrane je poljska vrana, a tudi prvi dve sta lahko koristni. "Siva vrana gnezdi na drevju, visoko v krošnji drevesa. Splete si enostavno gnezdo. Lahko pa potem staro gnezdo uporabijo tudi druge vrste, tako da je siva vrana tudi koristna in ne samo škodljiva, kot nekateri domnevajo. Sicer pa v naravi nobena živalska vrsta ni škodljiva," je še poudaril Vogrin.