Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Burundi je vzhodnoafriška država. Po velikosti je nekoliko večja od Slovenije, ima pa kar petkrat več prebivalcev. Na različnih mednarodnih lestvicah, ki merijo razvoj, se redno uvršča na rep.
Po letu 2005, ko se je končala državljanska vojna med Tutsiji in Hutujci, pa je mir v tej sicer nadvse zeleni deželi še enkrat na preizkušnji.
Država je ujetnik lastne zgodovine in regionalnega dogajanja, ukleščena med Demokratično republiko Kongo, Ruando in Tanzanijo.
Gospodarstvo v državi praktično ne obstaja. Projekt brezplačnega osnovnega šolstva je otroke zvabil v šole, vprašljiva pa je kakovost in s tem tudi prihodnost, ki naj bi jo državi prineslo znanje njenih državljanov.
Korupcija in poboji
Predsednik Pierre Nkurunziza je bil lani drugič izvoljen. Danes se obnavlja konflikt, ki pa ne temelji toliko na etnični delitvi, kot na boju za oblast in razočaranjem nad situacijo v državi. Aktualna oblast si utrjuje položaj in privilegije – nedavno so si zgradili naselje s sijajnimi hišami.
Utrjevanje oblasti poteka tudi s pomočjo varnostnih organov: nevladne organizacije v svojih poročilih za minulih pet mesecev omenjajo kar 300 zunaj sodnih pobojev opozicijskih politikov in njihovih simpatizerjev. Izjemno veliki so tudi pritiski na novinarje, posebej na radijske, saj gre za najpomembnejši medij v državi.
Pred 2 mesecema je bilo v znanem provladnem lokalu blizu prestolnice ubitih 40 civilistov, kasneje pa še 18 banditov – kot vlada imenuje upornike. Čeprav v zmešnjavi nihče ni vedel, kdo je storilec, so oblasti nemudoma prepovedale poročanje o tej temi. Prejšnji teden pa se je oglasil opozicijski voditelj in napovedal zrušitev oblasti.
Ni infrastrukture, ni elektrike
Foto: Nejc Jemec
V državi ni javne razsvetljave. Osvetljeni sta zgolj dve ulici v prestolnici. Vse druge rešitve so rezultat improvizacije: luči na lokalih in zavoljo varnosti – na premožnih objektih.
Na letališču pa pol ure pred pristankom letal za vsak primer vklopijo generator. Zgodilo se je že tudi, da so letala pristajala v popolni temi.
Podkupnina policistu znaša 1,8 evra, kolikšna je kazen za prometni prekršek pa ni mogoče ugotoviti, ker še nihče še ni prišel dlje od podkupnine.
Predsednik je ob inavguraciji leta 2005 obljubil brezplačno osnovno šolstvo za vse otroke – otroci so danes v šolah, je pa v šolah v povprečju 82 otrok na učilnico, premalo (izobraženih) učiteljev, ni ustreznih učbenikov in knjig, znanje pa peša.
Na eni od podeželskih šol, imajo poleg učilnic še kmetijo in njivo. Učenci krmo nabirajo ob poti v šolo in v okviru pouka skrbijo za 5 pujsev in kmetujejo. Pridelano prodajo, z zaslužkom kupijo kredo, zvezke in ostale šolske potrebščine, ker iz proračuna ni dovolj denarja.
V deželi pridelujejo sladkor, ni pa ga v trgovinah, ker ga prodajajo na tujem in zanj iztržijo več.
Fotogalerija Nejca Jemca
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628207733903″ id=”71044486@N04″ group=”n” type=”thumbnails”]
Retorična vprašanja
In še nekaj vprašanj (ki ne potrebujejo odgovora), s katerimi je Nejca Jemca soočil mlajši nadzornik šolskega sistema:
– Zakaj ti nisi imel težav z vizo, meni pa je vstop v EU tako otežen?
– Zakaj Zahod izvaža obliko demokracije, ki je popolnoma neprilagojena lokalnim kontekstom?
– Zakaj so razvojni projekti EU sestavljeni tako, da moramo po pogodbi – dobršen del potrebnega za uresničitev projekta – kupovati v Evropi, kjer so stvari mnogo dražje?
Nejčevi burundijski vrstniki so priporočili še glasbo. Steven Sogo je vzhajajoča zvezda burundijske glasbene scene. Ponosen na svojo kulturo želi biti zgled novim generacijam.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Burundi je vzhodnoafriška država. Po velikosti je nekoliko večja od Slovenije, ima pa kar petkrat več prebivalcev. Na različnih mednarodnih lestvicah, ki merijo razvoj, se redno uvršča na rep.
Po letu 2005, ko se je končala državljanska vojna med Tutsiji in Hutujci, pa je mir v tej sicer nadvse zeleni deželi še enkrat na preizkušnji.
Država je ujetnik lastne zgodovine in regionalnega dogajanja, ukleščena med Demokratično republiko Kongo, Ruando in Tanzanijo.
Gospodarstvo v državi praktično ne obstaja. Projekt brezplačnega osnovnega šolstva je otroke zvabil v šole, vprašljiva pa je kakovost in s tem tudi prihodnost, ki naj bi jo državi prineslo znanje njenih državljanov.
Korupcija in poboji
Predsednik Pierre Nkurunziza je bil lani drugič izvoljen. Danes se obnavlja konflikt, ki pa ne temelji toliko na etnični delitvi, kot na boju za oblast in razočaranjem nad situacijo v državi. Aktualna oblast si utrjuje položaj in privilegije – nedavno so si zgradili naselje s sijajnimi hišami.
Utrjevanje oblasti poteka tudi s pomočjo varnostnih organov: nevladne organizacije v svojih poročilih za minulih pet mesecev omenjajo kar 300 zunaj sodnih pobojev opozicijskih politikov in njihovih simpatizerjev. Izjemno veliki so tudi pritiski na novinarje, posebej na radijske, saj gre za najpomembnejši medij v državi.
Pred 2 mesecema je bilo v znanem provladnem lokalu blizu prestolnice ubitih 40 civilistov, kasneje pa še 18 banditov – kot vlada imenuje upornike. Čeprav v zmešnjavi nihče ni vedel, kdo je storilec, so oblasti nemudoma prepovedale poročanje o tej temi. Prejšnji teden pa se je oglasil opozicijski voditelj in napovedal zrušitev oblasti.
Ni infrastrukture, ni elektrike
Foto: Nejc Jemec
V državi ni javne razsvetljave. Osvetljeni sta zgolj dve ulici v prestolnici. Vse druge rešitve so rezultat improvizacije: luči na lokalih in zavoljo varnosti – na premožnih objektih.
Na letališču pa pol ure pred pristankom letal za vsak primer vklopijo generator. Zgodilo se je že tudi, da so letala pristajala v popolni temi.
Podkupnina policistu znaša 1,8 evra, kolikšna je kazen za prometni prekršek pa ni mogoče ugotoviti, ker še nihče še ni prišel dlje od podkupnine.
Predsednik je ob inavguraciji leta 2005 obljubil brezplačno osnovno šolstvo za vse otroke – otroci so danes v šolah, je pa v šolah v povprečju 82 otrok na učilnico, premalo (izobraženih) učiteljev, ni ustreznih učbenikov in knjig, znanje pa peša.
Na eni od podeželskih šol, imajo poleg učilnic še kmetijo in njivo. Učenci krmo nabirajo ob poti v šolo in v okviru pouka skrbijo za 5 pujsev in kmetujejo. Pridelano prodajo, z zaslužkom kupijo kredo, zvezke in ostale šolske potrebščine, ker iz proračuna ni dovolj denarja.
V deželi pridelujejo sladkor, ni pa ga v trgovinah, ker ga prodajajo na tujem in zanj iztržijo več.
Fotogalerija Nejca Jemca
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628207733903″ id=”71044486@N04″ group=”n” type=”thumbnails”]
Retorična vprašanja
In še nekaj vprašanj (ki ne potrebujejo odgovora), s katerimi je Nejca Jemca soočil mlajši nadzornik šolskega sistema:
– Zakaj ti nisi imel težav z vizo, meni pa je vstop v EU tako otežen?
– Zakaj Zahod izvaža obliko demokracije, ki je popolnoma neprilagojena lokalnim kontekstom?
– Zakaj so razvojni projekti EU sestavljeni tako, da moramo po pogodbi – dobršen del potrebnega za uresničitev projekta – kupovati v Evropi, kjer so stvari mnogo dražje?
Nejčevi burundijski vrstniki so priporočili še glasbo. Steven Sogo je vzhajajoča zvezda burundijske glasbene scene. Ponosen na svojo kulturo želi biti zgled novim generacijam.
O božičnem razpoloženju v Rimu, davčnih bombončkih, namenjenih davčnim utajevalcem in samozaposlenim, ki jih italijanska oblast načrtuje v proračunu za prihodnje leto, pa o slovenskih politikih, ki so v teh dneh obiskali Rim, in o načrtih za sodelovanje znanstvenikov Inštituta Jožef Stefan z italijansko mrežo javnih znanstvenih inštitutov CNR. Z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
V 18. vzporedniku gremo v državo, ki je ta teden doživela bridko razočaranje, že zelo kmalu pa jo čakajo velike spremembe. Hrvaška nogometna reprezentanca je sanje o svetovni prvakinji končala v polfinalu, poraz proti Argentini je za številne zagrete navijače pomenil kar hud šok. Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard razmišljamo, kako so južni sosedje prenesli poraz, hkrati pa gledamo predvsem v bližnjo prihodnost. S prvim januarjem Hrvaška namreč vstopa v schengensko območje in za plačilno sredstvo prevzema evro. Kako bodo te velike spremembe vplivale na Hrvate, kako na slovenske obiskovalce in obmejna območja ter kaj bodo pomenile za gospodarstvo? Sprehodimo pa se tudi skozi praznični Zagreb.
Odpravljamo se v državo, v katero so uprte vse oči nogometnega sveta. V Katarju je v bitki za naslov svetovnega prvaka ostalo še osem reprezentanc, Doha pa je še vedno polna navijačev z vseh celin. Naša sodelavka Mojca Breskvar, ki v Katarju občasno živi in dela že nekaj let, bo z nami razmišljala, kakšno podobo v času prvenstva kaže glavno mesto, kaj vse se je v katarski družbi spremenilo zaradi nogometnega prvenstva, kako kritike iz tujine zaradi delavskih pravic odmevajo na prizorišču in kaj se bo zgodilo, ko bo prvenstva konec? Bo Katar drugačna država ali je šlo le za kratkotrajen kozmetičen popravek?
V 18. vzporedniku smo tokrat dobili posebno gostjo - v studiu se nam je po vrnitvi iz Ukrajine pridružila Manica Janežič Ambrožič. Pred začetkom zime, ki bo za Ukrajince ena najhujših po 2. svetovni vojni, je ekipa RTV Slovenija obiskala Lvov, Kijev, Bučo in Irpinj; mesta, ki so v vojni že veliko pretrpela. Zdaj prebivalce ob ruskem obstreljevanju pestita predvsem mraz in pomanjkanje električne energije. Z Manico Janežič Ambrožič smo razmišljali o tem, kako se prebivalci odzivajo na vsakdanje preizkušnje, kako se med seboj razlikujeta življenje v mestih na zahodu Ukrajine, do katerega ruske sile niso prodrle, in tistih v središču države, iz katerega se je ruska vojska že umaknila. Pa tudi o tem, kako Ukrajinci gledajo v prihodnost.
18. vzporednik tokrat ne bo potoval, saj nas naša berlinska dopisnica Polona Fijavž obišče kar v studiu. Domov je pripotovala s Poljske, kjer je od blizu opazovala vzdušje po eksploziji rakete na vzhodu države in ugotavljala, kako je poskrbljeno za ukrajinske begunce. Razmišljamo o obrambnih načrtih Poljske in skrbeh pred začetkom mrzle zime v razdejani Ukrajini, pa tudi o nemškem sodelovanju s Kitajsko, odzivih na akcije okoljskih aktivistov in bojkotu svetovnega prvenstva v nogometu.
V 18. vzporedniku se obračamo proti Bangkoku, kjer se je začelo srečanje azijsko-pacifiškega gospodarskega združenja. Z dopisnico Karmen Švegl tudi o srečanju G20 na Baliju in razmerah v Tajvanu.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Združene države, ki so ves teden preživele v pričakovanju volilnih rezultatov. Na vmesnih volitvah so Američani namreč odločali o sestavi obeh domov kongresa in posledično o tem, kako bo predsednik Joe Biden moral vladati v prihodnjih dveh letih. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, zakaj se ni udejanil napovedani republikanski “rdeči val”, kakšne bodo posledice izida volitev za ameriško politiko in prihodnje volitve, kako so nastopali kandidati s podporo Donalda Trumpa in kako bodo volitve vplivale na nadaljnjo podporo ZDA Ukrajini. Pa tudi o rekordnih loterijskih dobitkih.
V 18. vzporedniku se podajamo k naši moskovski dopisnici Vlasti Jeseničnik, ki ob spremljanju vojne v Ukrajini pozorno motri tudi dogajanje znotraj Rusije. Razmišljamo o izvedbi in obsegu mobilizacije rezervistov, ki naj bi se v zadnjih dneh končala, o razmerjih moči med Putinovimi najbližjimi sodelavci, iskanju "umazane" bombe v Ukrajini in o voditeljih ruske opozicije, ki so se znašli za zapahi. Pa tudi o tem, kaj v resnici pomeni sprememba zakona o tako imenovanem "širjenju homoseksualne propagande".
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi Avstriji, kjer se je začelo sojenje pomočnikom napadalca, ki je bil odgovoren za teroristični napad na Dunaju. Z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako po dveh letih od napada prestolnica celi rane, kakšne ukrepe pripravlja severna soseda za blaženje energetske krize, o predsedniških odzivih na korupcijske afere ter o uporabi slovenščine med manjšino. Pogledamo pa tudi v kozarec vina.
V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.
V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.
V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.
Odpravljamo se v središče Evropske unije in NATA - Bruselj, kjer je v teh dneh v središču razprav seveda naraščanje napetosti v Ukrajini. Z našim dopisnikom razmišljamo o sporočilih, ki so prišla s srečanja voditeljev NATA, iskanju pravih energetskih dogovorov, da prebivalcev EU to zimo ne bo zeblo, in evropskem poenotenju glede polnilnikov.
V 18. vzporedniku pogledamo na Hrvaško, kjer je v teh dneh najbolj v ospredju notranjepolitična tema, morda na prvi pogled nenavadno – rezultat volitev v sosednji državi. Po nedeljskem glasovanju v Bosni in Hercegovini v Zagrebu kritizirajo izvolitev Željka Komšića za predstavnika Hrvatov v predsedstvu in to označujejo za madež v odnosih med državama. Hkrati je vse več madežev tudi v odnosih med hrvaškim premierjem Plenkovićem in predsednikom Milanovićem, zaradi katerih je država že več mesecev brez številnih ambasadorjev v tujini. Z našo dopisnico Tanjo Borčić Bernard pa razmišljamo tudi o visoki inflaciji in ocenah pretekle turistične sezone.
Izidi volitev so v Italiji zagotovo najbolj vroča tema, sploh zaradi negotovosti, če zasuk v desno zares pomeni tudi radikalno drugačno politiko. Preverjamo, kakšna prihodnost čaka zahodne sosede, ali so upravičene bojazni pred novim vzponom fašizma in koliko manevrskega prostora bo sploh imela nova vlada glede na bližajočo se svetovno recesijo.
V 18. vzporedniku se podajamo v kraj, kjer se je zbral ves svet. V New Yorku ta teden poteka zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, kjer voditelji z vseh celin razpravljajo o najbolj izpostavljenih problemih človeštva. In posameznih držav. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem, ki se mudi v trenutni prestolnici sveta, razpravljamo o besedah voditeljev, ki so se po dveh letih spet zbrali na sedežu Združenih narodov, odzivih na zaostrovanje vojne v Ukrajini in govor predsednika Zelenskega, o razmerjih med svetovnimi silami in tudi ameriških notranjepolitičnih problemih.
V 18. vzporedniku se selimo na povsem novo lokacijo, čeprav vas bo pozdravil znan glas. Naša dopisnica Karmen Švegl je namreč spremenila svoje bivališče in področje dela, od zdaj naprej se vam bo oglašala z novega dopisništva v Bangkoku. Z njo razmišljamo o pogledu na dve desetletji, ki jih je preživela na Bližnjem vzhodu, predvsem pa o izzivih, ki jih prepoznava v azijski regiji in o katerih bo odslej poročala. Pa tudi o živahnosti in življenju osemmilijonskega Bangkoka.
V 18. vzporedniku je v središču področje, ki v zadnjem času spet pridobiva večjo veljavo na mednarodnem političnem prizorišču - s političnimi krizami prežeti Balkan. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki te dni raziskuje na Kosovu, razmišljamo o problematičnih in v zadnjem mesecu zelo napetih odnosih med Beogradom in Prištino ter vsakdanjih težavah tamkajšnjih prebivalcev, o negotovosti glede volitev v Bosni in Hercegovini ter o odpovedani (oziroma prepovedani) evropski Paradi ponosa v Beogradu.
V 18. vzporedniku se mudimo na obisku v slovenski severni sosedi, v kateri so se to poletje tako kot drugod po Evropi soočali z neurji in vremenskimi skrajnostmi. Z našo dopisnico iz Avstrije Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kakšne so bile posledice neurij, zakaj Avstrijci nameravajo zagnati termoelektrarno, kako na razpoloženje javnosti vpliva inflacija in kakšna so pričakovanja pred predsedniškimi volitvami. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in tamkajšnja dvojezična imena krajev.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.
Neveljaven email naslov