Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Burundi je vzhodnoafriška država. Po velikosti je nekoliko večja od Slovenije, ima pa kar petkrat več prebivalcev. Na različnih mednarodnih lestvicah, ki merijo razvoj, se redno uvršča na rep.
Po letu 2005, ko se je končala državljanska vojna med Tutsiji in Hutujci, pa je mir v tej sicer nadvse zeleni deželi še enkrat na preizkušnji.
Država je ujetnik lastne zgodovine in regionalnega dogajanja, ukleščena med Demokratično republiko Kongo, Ruando in Tanzanijo.
Gospodarstvo v državi praktično ne obstaja. Projekt brezplačnega osnovnega šolstva je otroke zvabil v šole, vprašljiva pa je kakovost in s tem tudi prihodnost, ki naj bi jo državi prineslo znanje njenih državljanov.
Korupcija in poboji
Predsednik Pierre Nkurunziza je bil lani drugič izvoljen. Danes se obnavlja konflikt, ki pa ne temelji toliko na etnični delitvi, kot na boju za oblast in razočaranjem nad situacijo v državi. Aktualna oblast si utrjuje položaj in privilegije – nedavno so si zgradili naselje s sijajnimi hišami.
Utrjevanje oblasti poteka tudi s pomočjo varnostnih organov: nevladne organizacije v svojih poročilih za minulih pet mesecev omenjajo kar 300 zunaj sodnih pobojev opozicijskih politikov in njihovih simpatizerjev. Izjemno veliki so tudi pritiski na novinarje, posebej na radijske, saj gre za najpomembnejši medij v državi.
Pred 2 mesecema je bilo v znanem provladnem lokalu blizu prestolnice ubitih 40 civilistov, kasneje pa še 18 banditov – kot vlada imenuje upornike. Čeprav v zmešnjavi nihče ni vedel, kdo je storilec, so oblasti nemudoma prepovedale poročanje o tej temi. Prejšnji teden pa se je oglasil opozicijski voditelj in napovedal zrušitev oblasti.
Ni infrastrukture, ni elektrike
Foto: Nejc Jemec
V državi ni javne razsvetljave. Osvetljeni sta zgolj dve ulici v prestolnici. Vse druge rešitve so rezultat improvizacije: luči na lokalih in zavoljo varnosti – na premožnih objektih.
Na letališču pa pol ure pred pristankom letal za vsak primer vklopijo generator. Zgodilo se je že tudi, da so letala pristajala v popolni temi.
Podkupnina policistu znaša 1,8 evra, kolikšna je kazen za prometni prekršek pa ni mogoče ugotoviti, ker še nihče še ni prišel dlje od podkupnine.
Predsednik je ob inavguraciji leta 2005 obljubil brezplačno osnovno šolstvo za vse otroke – otroci so danes v šolah, je pa v šolah v povprečju 82 otrok na učilnico, premalo (izobraženih) učiteljev, ni ustreznih učbenikov in knjig, znanje pa peša.
Na eni od podeželskih šol, imajo poleg učilnic še kmetijo in njivo. Učenci krmo nabirajo ob poti v šolo in v okviru pouka skrbijo za 5 pujsev in kmetujejo. Pridelano prodajo, z zaslužkom kupijo kredo, zvezke in ostale šolske potrebščine, ker iz proračuna ni dovolj denarja.
V deželi pridelujejo sladkor, ni pa ga v trgovinah, ker ga prodajajo na tujem in zanj iztržijo več.
Fotogalerija Nejca Jemca
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628207733903″ id=”71044486@N04″ group=”n” type=”thumbnails”]
Retorična vprašanja
In še nekaj vprašanj (ki ne potrebujejo odgovora), s katerimi je Nejca Jemca soočil mlajši nadzornik šolskega sistema:
– Zakaj ti nisi imel težav z vizo, meni pa je vstop v EU tako otežen?
– Zakaj Zahod izvaža obliko demokracije, ki je popolnoma neprilagojena lokalnim kontekstom?
– Zakaj so razvojni projekti EU sestavljeni tako, da moramo po pogodbi – dobršen del potrebnega za uresničitev projekta – kupovati v Evropi, kjer so stvari mnogo dražje?
Nejčevi burundijski vrstniki so priporočili še glasbo. Steven Sogo je vzhajajoča zvezda burundijske glasbene scene. Ponosen na svojo kulturo želi biti zgled novim generacijam.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Burundi je vzhodnoafriška država. Po velikosti je nekoliko večja od Slovenije, ima pa kar petkrat več prebivalcev. Na različnih mednarodnih lestvicah, ki merijo razvoj, se redno uvršča na rep.
Po letu 2005, ko se je končala državljanska vojna med Tutsiji in Hutujci, pa je mir v tej sicer nadvse zeleni deželi še enkrat na preizkušnji.
Država je ujetnik lastne zgodovine in regionalnega dogajanja, ukleščena med Demokratično republiko Kongo, Ruando in Tanzanijo.
Gospodarstvo v državi praktično ne obstaja. Projekt brezplačnega osnovnega šolstva je otroke zvabil v šole, vprašljiva pa je kakovost in s tem tudi prihodnost, ki naj bi jo državi prineslo znanje njenih državljanov.
Korupcija in poboji
Predsednik Pierre Nkurunziza je bil lani drugič izvoljen. Danes se obnavlja konflikt, ki pa ne temelji toliko na etnični delitvi, kot na boju za oblast in razočaranjem nad situacijo v državi. Aktualna oblast si utrjuje položaj in privilegije – nedavno so si zgradili naselje s sijajnimi hišami.
Utrjevanje oblasti poteka tudi s pomočjo varnostnih organov: nevladne organizacije v svojih poročilih za minulih pet mesecev omenjajo kar 300 zunaj sodnih pobojev opozicijskih politikov in njihovih simpatizerjev. Izjemno veliki so tudi pritiski na novinarje, posebej na radijske, saj gre za najpomembnejši medij v državi.
Pred 2 mesecema je bilo v znanem provladnem lokalu blizu prestolnice ubitih 40 civilistov, kasneje pa še 18 banditov – kot vlada imenuje upornike. Čeprav v zmešnjavi nihče ni vedel, kdo je storilec, so oblasti nemudoma prepovedale poročanje o tej temi. Prejšnji teden pa se je oglasil opozicijski voditelj in napovedal zrušitev oblasti.
Ni infrastrukture, ni elektrike
Foto: Nejc Jemec
V državi ni javne razsvetljave. Osvetljeni sta zgolj dve ulici v prestolnici. Vse druge rešitve so rezultat improvizacije: luči na lokalih in zavoljo varnosti – na premožnih objektih.
Na letališču pa pol ure pred pristankom letal za vsak primer vklopijo generator. Zgodilo se je že tudi, da so letala pristajala v popolni temi.
Podkupnina policistu znaša 1,8 evra, kolikšna je kazen za prometni prekršek pa ni mogoče ugotoviti, ker še nihče še ni prišel dlje od podkupnine.
Predsednik je ob inavguraciji leta 2005 obljubil brezplačno osnovno šolstvo za vse otroke – otroci so danes v šolah, je pa v šolah v povprečju 82 otrok na učilnico, premalo (izobraženih) učiteljev, ni ustreznih učbenikov in knjig, znanje pa peša.
Na eni od podeželskih šol, imajo poleg učilnic še kmetijo in njivo. Učenci krmo nabirajo ob poti v šolo in v okviru pouka skrbijo za 5 pujsev in kmetujejo. Pridelano prodajo, z zaslužkom kupijo kredo, zvezke in ostale šolske potrebščine, ker iz proračuna ni dovolj denarja.
V deželi pridelujejo sladkor, ni pa ga v trgovinah, ker ga prodajajo na tujem in zanj iztržijo več.
Fotogalerija Nejca Jemca
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628207733903″ id=”71044486@N04″ group=”n” type=”thumbnails”]
Retorična vprašanja
In še nekaj vprašanj (ki ne potrebujejo odgovora), s katerimi je Nejca Jemca soočil mlajši nadzornik šolskega sistema:
– Zakaj ti nisi imel težav z vizo, meni pa je vstop v EU tako otežen?
– Zakaj Zahod izvaža obliko demokracije, ki je popolnoma neprilagojena lokalnim kontekstom?
– Zakaj so razvojni projekti EU sestavljeni tako, da moramo po pogodbi – dobršen del potrebnega za uresničitev projekta – kupovati v Evropi, kjer so stvari mnogo dražje?
Nejčevi burundijski vrstniki so priporočili še glasbo. Steven Sogo je vzhajajoča zvezda burundijske glasbene scene. Ponosen na svojo kulturo želi biti zgled novim generacijam.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
Neveljaven email naslov