Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Burundi je vzhodnoafriška država. Po velikosti je nekoliko večja od Slovenije, ima pa kar petkrat več prebivalcev. Na različnih mednarodnih lestvicah, ki merijo razvoj, se redno uvršča na rep.
Po letu 2005, ko se je končala državljanska vojna med Tutsiji in Hutujci, pa je mir v tej sicer nadvse zeleni deželi še enkrat na preizkušnji.
Država je ujetnik lastne zgodovine in regionalnega dogajanja, ukleščena med Demokratično republiko Kongo, Ruando in Tanzanijo.
Gospodarstvo v državi praktično ne obstaja. Projekt brezplačnega osnovnega šolstva je otroke zvabil v šole, vprašljiva pa je kakovost in s tem tudi prihodnost, ki naj bi jo državi prineslo znanje njenih državljanov.
Korupcija in poboji
Predsednik Pierre Nkurunziza je bil lani drugič izvoljen. Danes se obnavlja konflikt, ki pa ne temelji toliko na etnični delitvi, kot na boju za oblast in razočaranjem nad situacijo v državi. Aktualna oblast si utrjuje položaj in privilegije – nedavno so si zgradili naselje s sijajnimi hišami.
Utrjevanje oblasti poteka tudi s pomočjo varnostnih organov: nevladne organizacije v svojih poročilih za minulih pet mesecev omenjajo kar 300 zunaj sodnih pobojev opozicijskih politikov in njihovih simpatizerjev. Izjemno veliki so tudi pritiski na novinarje, posebej na radijske, saj gre za najpomembnejši medij v državi.
Pred 2 mesecema je bilo v znanem provladnem lokalu blizu prestolnice ubitih 40 civilistov, kasneje pa še 18 banditov – kot vlada imenuje upornike. Čeprav v zmešnjavi nihče ni vedel, kdo je storilec, so oblasti nemudoma prepovedale poročanje o tej temi. Prejšnji teden pa se je oglasil opozicijski voditelj in napovedal zrušitev oblasti.
Ni infrastrukture, ni elektrike
V državi ni javne razsvetljave. Osvetljeni sta zgolj dve ulici v prestolnici. Vse druge rešitve so rezultat improvizacije: luči na lokalih in zavoljo varnosti – na premožnih objektih.
Na letališču pa pol ure pred pristankom letal za vsak primer vklopijo generator. Zgodilo se je že tudi, da so letala pristajala v popolni temi.
Podkupnina policistu znaša 1,8 evra, kolikšna je kazen za prometni prekršek pa ni mogoče ugotoviti, ker še nihče še ni prišel dlje od podkupnine.
Predsednik je ob inavguraciji leta 2005 obljubil brezplačno osnovno šolstvo za vse otroke – otroci so danes v šolah, je pa v šolah v povprečju 82 otrok na učilnico, premalo (izobraženih) učiteljev, ni ustreznih učbenikov in knjig, znanje pa peša.
Na eni od podeželskih šol, imajo poleg učilnic še kmetijo in njivo. Učenci krmo nabirajo ob poti v šolo in v okviru pouka skrbijo za 5 pujsev in kmetujejo. Pridelano prodajo, z zaslužkom kupijo kredo, zvezke in ostale šolske potrebščine, ker iz proračuna ni dovolj denarja.
V deželi pridelujejo sladkor, ni pa ga v trgovinah, ker ga prodajajo na tujem in zanj iztržijo več.
Fotogalerija Nejca Jemca
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628207733903″ id=”71044486@N04″ group=”n” type=”thumbnails”]
Retorična vprašanja
In še nekaj vprašanj (ki ne potrebujejo odgovora), s katerimi je Nejca Jemca soočil mlajši nadzornik šolskega sistema:
– Zakaj ti nisi imel težav z vizo, meni pa je vstop v EU tako otežen?
– Zakaj Zahod izvaža obliko demokracije, ki je popolnoma neprilagojena lokalnim kontekstom?
– Zakaj so razvojni projekti EU sestavljeni tako, da moramo po pogodbi – dobršen del potrebnega za uresničitev projekta – kupovati v Evropi, kjer so stvari mnogo dražje?
Nejčevi burundijski vrstniki so priporočili še glasbo. Steven Sogo je vzhajajoča zvezda burundijske glasbene scene. Ponosen na svojo kulturo želi biti zgled novim generacijam.
787 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Burundi je vzhodnoafriška država. Po velikosti je nekoliko večja od Slovenije, ima pa kar petkrat več prebivalcev. Na različnih mednarodnih lestvicah, ki merijo razvoj, se redno uvršča na rep.
Po letu 2005, ko se je končala državljanska vojna med Tutsiji in Hutujci, pa je mir v tej sicer nadvse zeleni deželi še enkrat na preizkušnji.
Država je ujetnik lastne zgodovine in regionalnega dogajanja, ukleščena med Demokratično republiko Kongo, Ruando in Tanzanijo.
Gospodarstvo v državi praktično ne obstaja. Projekt brezplačnega osnovnega šolstva je otroke zvabil v šole, vprašljiva pa je kakovost in s tem tudi prihodnost, ki naj bi jo državi prineslo znanje njenih državljanov.
Korupcija in poboji
Predsednik Pierre Nkurunziza je bil lani drugič izvoljen. Danes se obnavlja konflikt, ki pa ne temelji toliko na etnični delitvi, kot na boju za oblast in razočaranjem nad situacijo v državi. Aktualna oblast si utrjuje položaj in privilegije – nedavno so si zgradili naselje s sijajnimi hišami.
Utrjevanje oblasti poteka tudi s pomočjo varnostnih organov: nevladne organizacije v svojih poročilih za minulih pet mesecev omenjajo kar 300 zunaj sodnih pobojev opozicijskih politikov in njihovih simpatizerjev. Izjemno veliki so tudi pritiski na novinarje, posebej na radijske, saj gre za najpomembnejši medij v državi.
Pred 2 mesecema je bilo v znanem provladnem lokalu blizu prestolnice ubitih 40 civilistov, kasneje pa še 18 banditov – kot vlada imenuje upornike. Čeprav v zmešnjavi nihče ni vedel, kdo je storilec, so oblasti nemudoma prepovedale poročanje o tej temi. Prejšnji teden pa se je oglasil opozicijski voditelj in napovedal zrušitev oblasti.
Ni infrastrukture, ni elektrike
V državi ni javne razsvetljave. Osvetljeni sta zgolj dve ulici v prestolnici. Vse druge rešitve so rezultat improvizacije: luči na lokalih in zavoljo varnosti – na premožnih objektih.
Na letališču pa pol ure pred pristankom letal za vsak primer vklopijo generator. Zgodilo se je že tudi, da so letala pristajala v popolni temi.
Podkupnina policistu znaša 1,8 evra, kolikšna je kazen za prometni prekršek pa ni mogoče ugotoviti, ker še nihče še ni prišel dlje od podkupnine.
Predsednik je ob inavguraciji leta 2005 obljubil brezplačno osnovno šolstvo za vse otroke – otroci so danes v šolah, je pa v šolah v povprečju 82 otrok na učilnico, premalo (izobraženih) učiteljev, ni ustreznih učbenikov in knjig, znanje pa peša.
Na eni od podeželskih šol, imajo poleg učilnic še kmetijo in njivo. Učenci krmo nabirajo ob poti v šolo in v okviru pouka skrbijo za 5 pujsev in kmetujejo. Pridelano prodajo, z zaslužkom kupijo kredo, zvezke in ostale šolske potrebščine, ker iz proračuna ni dovolj denarja.
V deželi pridelujejo sladkor, ni pa ga v trgovinah, ker ga prodajajo na tujem in zanj iztržijo več.
Fotogalerija Nejca Jemca
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628207733903″ id=”71044486@N04″ group=”n” type=”thumbnails”]
Retorična vprašanja
In še nekaj vprašanj (ki ne potrebujejo odgovora), s katerimi je Nejca Jemca soočil mlajši nadzornik šolskega sistema:
– Zakaj ti nisi imel težav z vizo, meni pa je vstop v EU tako otežen?
– Zakaj Zahod izvaža obliko demokracije, ki je popolnoma neprilagojena lokalnim kontekstom?
– Zakaj so razvojni projekti EU sestavljeni tako, da moramo po pogodbi – dobršen del potrebnega za uresničitev projekta – kupovati v Evropi, kjer so stvari mnogo dražje?
Nejčevi burundijski vrstniki so priporočili še glasbo. Steven Sogo je vzhajajoča zvezda burundijske glasbene scene. Ponosen na svojo kulturo želi biti zgled novim generacijam.
V 18. vzporedniku se selimo na povsem novo lokacijo, čeprav vas bo pozdravil znan glas. Naša dopisnica Karmen Švegl je namreč spremenila svoje bivališče in področje dela, od zdaj naprej se vam bo oglašala z novega dopisništva v Bangkoku. Z njo razmišljamo o pogledu na dve desetletji, ki jih je preživela na Bližnjem vzhodu, predvsem pa o izzivih, ki jih prepoznava v azijski regiji in o katerih bo odslej poročala. Pa tudi o živahnosti in življenju osemmilijonskega Bangkoka.
V 18. vzporedniku je v središču področje, ki v zadnjem času spet pridobiva večjo veljavo na mednarodnem političnem prizorišču - s političnimi krizami prežeti Balkan. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki te dni raziskuje na Kosovu, razmišljamo o problematičnih in v zadnjem mesecu zelo napetih odnosih med Beogradom in Prištino ter vsakdanjih težavah tamkajšnjih prebivalcev, o negotovosti glede volitev v Bosni in Hercegovini ter o odpovedani (oziroma prepovedani) evropski Paradi ponosa v Beogradu.
V 18. vzporedniku se mudimo na obisku v slovenski severni sosedi, v kateri so se to poletje tako kot drugod po Evropi soočali z neurji in vremenskimi skrajnostmi. Z našo dopisnico iz Avstrije Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kakšne so bile posledice neurij, zakaj Avstrijci nameravajo zagnati termoelektrarno, kako na razpoloženje javnosti vpliva inflacija in kakšna so pričakovanja pred predsedniškimi volitvami. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in tamkajšnja dvojezična imena krajev.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.
V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami.
Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.
Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem.
V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Neveljaven email naslov