Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrej Brglez: Avtomobilska industrija je na razpotju

02.06.2020

Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.

Razvoj avtomobilske industrije, ki temelji samo na fizični rasti je zgrešen. V ospredju bi morali biti skrb za okolje, varnost, nove oblike mobilnosti.

Med gospodarskimi panogami, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, je avtomobilska industrija. Po letih rasti, novih modelov, pospešenega razvoja in visokih dobičkov so se ji težave v zadnjem času sicer napovedovale, a jo je izbruh epidemije spravil na kolena. Na desetine tovarn po Evropi, pa tudi drugod po svetu so začasno ustavili, na stotine, tisoče ljudi je odšlo na čakanje, pretrgale so se dobaviteljske verige, prodaja je strmoglavila: aprila v Evropski uniji za 75 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani, v Italiji in Španiji pa je prodaja padla skoraj na ničlo. Vlade so že in še bodo vložile ogromno denarja, pa kljub temu napovedujejo zapiranje nekaterih tovarn, odpuščanja, prelagajo nekatere naložbe, tudi v programe prihodnosti. V še večjih težavah se utegnejo znajti dobavitelji, ki so pod pritiskom višjih cen surovin in zahtev končnih proizvajalcev, da znižajo cene komponent.

Kaj bo po tem pretresu z avtomobilsko industrijo, kam bo šel razvoj avtomobilnosti, kaj bo s prehodom na električna vozila, vlaganji v varnost in razvijanjem bolj trajnostno in okolju prijaznih oblik mobilnosti? Za zdaj ni znamenj, da bi se panoga odrekla dozdajšnjemu modelu razvoja, ki v veliki meri temelji na visokih stopnjah rasti.

Andrej Brglez, strokovnjak za področje mobilnosti: Pri velikih proizvajalcih avtomobilov se bo zdaj zgodilo prečiščenje in avtomobilske znamke bodo zdaj številne modele ukinile. To pa pomeni tudi prečiščenje dobaviteljskih verig. Prednost v razvoju naj bi zdaj dobili ekologija, varnost in skupna, deljena mobilnost.

Slovenska avtomobilska industrija je v zadnjih desetih letih naredila pomemben preskok. Od razmeroma enostavnih del se je preusmerila v izdelavo zahtevnejših sklopov in komponent z višjo dodano vrednostjo. In na tej poti, pri razvoju inovativnih rešitev in srednje velikih proizvajalcih, ki niso prvi v pogovorih s končnimi proizvajalci, mora še odločneje vztrajati, kajti zavedati se je treba, da je konkurenca tudi v Evropi velika. Tudi Češka, Poljska, Madžarska imajo močno avtomobilsko dobaviteljsko industrijo, da o državah zahodno od nas niti ne govorimo.


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Andrej Brglez: Avtomobilska industrija je na razpotju

02.06.2020

Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.

Razvoj avtomobilske industrije, ki temelji samo na fizični rasti je zgrešen. V ospredju bi morali biti skrb za okolje, varnost, nove oblike mobilnosti.

Med gospodarskimi panogami, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela, je avtomobilska industrija. Po letih rasti, novih modelov, pospešenega razvoja in visokih dobičkov so se ji težave v zadnjem času sicer napovedovale, a jo je izbruh epidemije spravil na kolena. Na desetine tovarn po Evropi, pa tudi drugod po svetu so začasno ustavili, na stotine, tisoče ljudi je odšlo na čakanje, pretrgale so se dobaviteljske verige, prodaja je strmoglavila: aprila v Evropski uniji za 75 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani, v Italiji in Španiji pa je prodaja padla skoraj na ničlo. Vlade so že in še bodo vložile ogromno denarja, pa kljub temu napovedujejo zapiranje nekaterih tovarn, odpuščanja, prelagajo nekatere naložbe, tudi v programe prihodnosti. V še večjih težavah se utegnejo znajti dobavitelji, ki so pod pritiskom višjih cen surovin in zahtev končnih proizvajalcev, da znižajo cene komponent.

Kaj bo po tem pretresu z avtomobilsko industrijo, kam bo šel razvoj avtomobilnosti, kaj bo s prehodom na električna vozila, vlaganji v varnost in razvijanjem bolj trajnostno in okolju prijaznih oblik mobilnosti? Za zdaj ni znamenj, da bi se panoga odrekla dozdajšnjemu modelu razvoja, ki v veliki meri temelji na visokih stopnjah rasti.

Andrej Brglez, strokovnjak za področje mobilnosti: Pri velikih proizvajalcih avtomobilov se bo zdaj zgodilo prečiščenje in avtomobilske znamke bodo zdaj številne modele ukinile. To pa pomeni tudi prečiščenje dobaviteljskih verig. Prednost v razvoju naj bi zdaj dobili ekologija, varnost in skupna, deljena mobilnost.

Slovenska avtomobilska industrija je v zadnjih desetih letih naredila pomemben preskok. Od razmeroma enostavnih del se je preusmerila v izdelavo zahtevnejših sklopov in komponent z višjo dodano vrednostjo. In na tej poti, pri razvoju inovativnih rešitev in srednje velikih proizvajalcih, ki niso prvi v pogovorih s končnimi proizvajalci, mora še odločneje vztrajati, kajti zavedati se je treba, da je konkurenca tudi v Evropi velika. Tudi Češka, Poljska, Madžarska imajo močno avtomobilsko dobaviteljsko industrijo, da o državah zahodno od nas niti ne govorimo.


07.05.2019

Teletekst – z nami že 35 let

Teletekst je sistem za enosmerni prenos znakovnih informacij preko televizijske mreže. Prenos podatkov poteka vzporedno s televizijskim signalom posameznega programa. Z uporabo posebnih funkcij, ki jih omogoča televizijski sprejemnik, lahko uporabnik pregleduje posredovane vsebine, navadno so to novice, napovedniki, med njim najdete tudi radijski spored. Matej Rijavec, iz Multimedijskega centra RTV Slovenija je med drugim o teletekstu napisal tudi diplomsko nalogo.


06.05.2019

Dan odprtega znanja

Internet pomeni tehnološko revolucijo tudi na področju znanja. Neskončno kopiranje in deljenje omogoča odprto znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev. Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna in računalniška oprema – to so gradniki odprtega znanja, gradniki odprte digitalizirane družbe. O vsem tem razpravljajo na Dnevu odprtega znanja v Ljubljani, ki ga je obiskala tudi Urška Henigman.


06.05.2019

Zdravilo za goljufanje s prevoženimi kilometri

Preprodajalci rabljenih avtomobilov imajo vse manj manevrskega prostora za goljufanje s številom kilometrov, ki je na slovenskem trgu rabljenih avtomobilov še vedno pogosto. Na osnovi serijske številke avtomobila lahko vsakdo preveri gibanje števila kilometrov, ki jih je opravil jekleni konjiček, ki ga namerava kupiti. O brezplačni bazi podatkov smo se pogovarjali z Igorjem Matkom, neodvisnim svetovalcem za trg rabljenih avtomobilov.


06.05.2019

Veliki projekti za znanstveno novinarstvo

Gremo na potep. Lahko bi celo rekli- dvojni potep. Prva pot nas bo odpeljala kakšnih 1700 km jugozahodno, na Sicilijo, v kraj Erice. Druga pa v svet znanosti in znanstvenega novinarstva. V svet, v katerem se torej delo znanstvenikov prepleta z delom tistih, ki poročajo o njem. Kako znanstvene zgodbe prenesti do širše javnosti? Kako nekaj kompleksnega povedati jasno, a ne preveč poenostaviti? Kaj so to nevtrini? Koliko vemo o znanstvenih zgodbah iz, recimo, Malezije? Naša navigatorka do odgovorov na ta vprašanja bo Mojca Delač.


06.05.2019

Tajski kralj večino časa preživi na Bavarskem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


03.05.2019

Pogovor z Dejanom Židanom

Poslanke in poslanci že dobrih 10 mesecev sedijo v klopeh državnega zbora. Kaj so v tem času postorili, kako poteka sodelovanje tako znotraj državnega zbora kot z vladno stranjo in kako na delovanje državnega zbora vpliva bližina evropskih volitev, smo vprašali predsednika Dejana Židana. Z njim se je pogovarjala Nataša Mulec.


03.05.2019

Zeleni nasvet: Fižol

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.05.2019

Leonardo da Vinci

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.05.2019

Soška pot

Soča velja za eno najlepših rek v Evropi. Njena smaragdna barva, živahne brzice in slikoviti tolmuni v zgornje Posočje privabljajo ljubitelje narave od blizu in daleč. Predvsem je Soča raj za kajakaše, raftarje, ribiče, fotografe in vse, ki iščejo sprostitev v naravi. Odslej si lahko najbolj divji in javnosti najmanj poznan del Soče - od Kobarida do Trnovega - od bliže ogledajo tudi pohodniki. Sredi aprila so namreč tam odprli novo pot, poimenovano Soška pot. Trasiral in uredil jo je Jože Šerbec z ekipo pomočnikov. Z njim se je po Soški poti podala Nina Brus.


30.04.2019

Prva abdikacija v deželi vzhajajočega sonca po dveh stoletjih

Kot smo že poročali se je danes Japonski cesar Akihito na tradicionalnem obredu v cesarski palači v Tokiu odrekel prestolu krizantem. To je prva abdikacija v deželi vzhajajočega sonca po dveh stoletjih. Cesar Akihito je v desetminutnem obredu v Borovi dvorani, ki velja za najelegantnejšo v cesarski palači, izrazil hvaležnost prebivalcem Japonske, ki so ga sprejeli kot simbol države in so ga pri tem podpirali. Akihito je 125. japonski cesar postal 8. januarja 1989 po smrti svojega očeta cesarja Hirohita, v čigar imenu se je Japonska borila in izgubila v drugi svetovni vojni. Jutri bo potekala še ena slovesnost, na kateri bo prestolonaslednik, 59-letni Naruhito zasedel prestol in nasledil cesarske insignije, kot sta sveti meč in dragulj. Tudi ta obred bo trajal le deset minut. Marsikdo bi pričakoval da bodo obredi daljši. Več podrobnosti v pogovoru povzema dopisnik Uroš Lipušček.


30.04.2019

Kviz - ptičje petje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


28.04.2019

S knjigo nismo nikoli sami

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


26.04.2019

Dr. Ellen Carol DuBois o boju žensk za volilno pravico

Pred skoraj 100 leti je ameriški kongres sprejel 19-ti amandma, ki je ženskam podelil volilno pravico. Kdo so bile v Združenih državah tiste ženske, ki so se borile za enakost in zahtevale volilno pravico? Kako so se njihove zahteve uresničile in kako dolga pot je še do enakopravnosti spolov in kaj to sploh je? Na povabilo zgodovinarke profesorice doktorice Marte Verginella, nosilke mednarodnega raziskovalnega projekta ERC Eirene, ki se ukvarja s proučevanjem vloge žensk v povojnih tranzicijah na področju severovzhodne jadranske regije, se te dni v Sloveniji mudi ameriška zgodovinarka dr. Ellen Carol DuBois, ki je včeraj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predavala o zgodovini boja za volilno pravico žensk v ZDA. Pred predavanjem se je Urška Henigman z njo pogovarjala o poti žensk do volilne pravice in zdajšnji poziciji v družbi. foto: Urška Henigman


25.04.2019

Pomladni utrip v Krajinskem parku Debeli rtič

Tjaša Škamperle se je že navsezgodaj zjutraj odpravila na potep in se v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila iz Valdotre, kjer se je s podžupanjo Ankarana, Barbaro Švajgelj, pogovarjala o lani razglašenem krajinskem parku, ki obsega tri varstvena območja. Od tam takorekoč z očmi lahko objamemo Obalo, vidi se vse do Pirana, kjer bo tudi živahen konec tedna, nam je povedala.


24.04.2019

Znanost v Sloveniji zapostavljena, čeprav brez nje ni razvoja in kvalitetnega življenja

Slovenske raziskovalke in raziskovalci so se danes pridružili globalnemu shodu za znanost. Osrednji del dogodka z naslovom O čem moramo govoriti, ko govorimo o znanosti v Sloveniji? je bila javna tribuna v Stari elektrarni, s katero so želeli opozoriti na pomen znanosti in tudi na slabe razmere za raziskovalno delo v Sloveniji. Po tribuni so se udeleženci sprehodili tudi do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. O položaju znanosti v pogovoru Špele Šebenik z dr. Duško Knežević Hočevar iz ZRC SAZU.


23.04.2019

Vrtnica zanjo, knjiga zanj ... ali kako jurjevo praznujejo Katalonci

Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.


22.04.2019

Ortodontija

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Gradovi na Slovenskem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Razstava - Adi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.04.2019

Pogovor z dopisnikom - Igor Jurič

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 153 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov