Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Endometrioza – neskončne bolečine in neplodnost

26.03.2015

Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.

"Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!"

“Bolečina, neznosna bolečina v spodnjem delu trebuha je večino vsakega menstrualnega cikla vztrajala že od jutra. Onesposabljala me je in uničevala tudi psihično, ničesar nisem bila sposobna, niti vstati iz postelje. Ginekologinja me je vselej odpravila s tem, da nekatere ženske pač boli bolj, druge manj, in da naj še vzamem še kakšno tabletko, čeprav sem jemala že po štiri na dan. Tudi prijateljice so mi svetovale, da naj se raje več ukvarjam s športom in se tako sprostim, a takrat ne moreš niti hoditi, tako boli,” svoje izkušnje z endometriozo opisuje Polona Šterk Košir.

Ker je verjela svoji ginekologinji, je njen boj z bolečinami trajal dobro desetletje in bi najbrž še dlje, če ne bi na pregledih za odkrivanje vzrokov neplodnosti ugotovili, da je endometrioza zajela že precejšen del njene trebušne votline.

In kaj ta bolezen z malo znanim imenom pravzaprav povzroča v telesu?

Endometrioza je kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (t. i. endometriji), pojavlja zunaj maternice. Največkrat jo najdemo v mali medenici, na potrebušnici, v jajčnikih (v obliki cist oz. t. i. endometriomov), na materničnih vezeh in v nožnici, hujše oblike pa so razširjene na črevo, mehur, pritiskajo na sečevode in tako okvarijo ledvice,” pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana

 Čeprav jo ima skoraj desetina žensk v rodnem obdobju in je takrat pogostejša od raka na dojki ter sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen neznanka tudi za številne ginekologe. V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov od 30 do 40 tisoč bolnic s to kronično boleznijo. Ker je diagnoza – podobno kot drugod v Evropi – povprečno postavljena šele od 4 do 10 let po začetku težav, je bil marec razglašen za mednarodni mesec ozaveščanja o endometriozi.

Tudi Polona Šterk Košir je svojo ginekologinjo poslušala kar desetletje. Šele ko ni mogla zanositi, so med iskanjem vzrokov ugotovili, da je endometrioza zajela velik del njene trebušne votline in da bo zdravljenje obsežno. “A bilo mi je veliko laže, saj sem končno imela diagnozo in z njo tudi potrditev, da sem res bolna, da gre za pravo bolezen in da ni vse le v moji glavi. Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!”

Čeprav  je bolezen značilna za ženske v rodnem obdobju, se pogosto zgodi, da  jo diagnosticirajo šele med iskanjem vzrokov za neplodnost. Če ima med običajno populacijo endometriozo 10 odstotkov žensk, jih ima  med tistimi, ki iščejo pomoč zaradi neplodnosti, to kronično bolezen  približno 40 odstotkov. Vendar neposredne povezave  z neplodnostjo še niso popolnoma pojasnjene.

Diagnostiko je delno mogoče opraviti z ultrazvočnim pregledom, po večini pa je dokončno opravljena šele z laparoskopskim posegom. Ko je diagnoza postavljena, je najpogosteje potrebna operacija, v kateri se žarišča endometrioze  in že razrasla področja čim bolj odstranijo. Metoda je vse uspešnejša, vendar se bolezen lahko tudi ponovi.

Naša sogovornica Polona Šterk Košir je bila med tistimi, pri katerih ena sama operacija ni zadostovala. Druga je bila še zahtevnejša in njene možnosti za zanositev so se zmanjšale na nekaj odstotkov. Toda za nagrado za desetletje bolečin je sogovornica po drugi operaciji zanosila in že pričakuje rojstvo prvega otroka.

Kot  malce v šali pravi dr. Vrtačnik Bokal, je poleg kirurške terapije in zdravljenja z zdravili nosečnost odlična terapija proti endometriozi. Pozneje  njeno vlogo prevzame menopavza,  vendar le če  bolezen še ni razširjena zunaj rodil.

Ker obravnava in zdravljenje enodmetrioze zahtevata izkušeno interdisciplinarno ekipo strokovnjakov, so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v katerem bodo bolnice lahko opravile vse diagnostične postopke in operativne posege, poznejše zdravljenje pa bodo tudi sistematično spremljali. To je edino tako središče pri nas. Namenjeno je ženskam  iz vseh delov Slovenije. Zato je zdaj predvsem od njih odvisno, ali bodo  vztrajne pri  zahtevi, da se poskrbi za njihovo boljše počutje.

Polona Šterk Košir jim naroča: “Čim prej poiščite strokovno pomoč. Bodite vztrajne, saj gre za vas in vašo kakovost življenja. Ni normalno, da vas boli, da ne morete hoditi in da bolečina ovira vaše vsakdanje življenje. Četudi boste morale biti zoprne do svojih osebnih ginekologov, vztrajajte! Zahtevajte napotnice! Naj vas pošljejo na pregled v Dnevni center za endometriozo in vas temeljito pregledajo. Morda bodo res rekli, da je z vami vse v redu in boste iskale vzroke še kje drugje, a vztrajajte. Za vas gre! Leta hitro tečejo in zakaj bi po nepotrebnem minevala v bolečini?”


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Endometrioza – neskončne bolečine in neplodnost

26.03.2015

Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.

"Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!"

“Bolečina, neznosna bolečina v spodnjem delu trebuha je večino vsakega menstrualnega cikla vztrajala že od jutra. Onesposabljala me je in uničevala tudi psihično, ničesar nisem bila sposobna, niti vstati iz postelje. Ginekologinja me je vselej odpravila s tem, da nekatere ženske pač boli bolj, druge manj, in da naj še vzamem še kakšno tabletko, čeprav sem jemala že po štiri na dan. Tudi prijateljice so mi svetovale, da naj se raje več ukvarjam s športom in se tako sprostim, a takrat ne moreš niti hoditi, tako boli,” svoje izkušnje z endometriozo opisuje Polona Šterk Košir.

Ker je verjela svoji ginekologinji, je njen boj z bolečinami trajal dobro desetletje in bi najbrž še dlje, če ne bi na pregledih za odkrivanje vzrokov neplodnosti ugotovili, da je endometrioza zajela že precejšen del njene trebušne votline.

In kaj ta bolezen z malo znanim imenom pravzaprav povzroča v telesu?

Endometrioza je kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (t. i. endometriji), pojavlja zunaj maternice. Največkrat jo najdemo v mali medenici, na potrebušnici, v jajčnikih (v obliki cist oz. t. i. endometriomov), na materničnih vezeh in v nožnici, hujše oblike pa so razširjene na črevo, mehur, pritiskajo na sečevode in tako okvarijo ledvice,” pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana

 Čeprav jo ima skoraj desetina žensk v rodnem obdobju in je takrat pogostejša od raka na dojki ter sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen neznanka tudi za številne ginekologe. V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov od 30 do 40 tisoč bolnic s to kronično boleznijo. Ker je diagnoza – podobno kot drugod v Evropi – povprečno postavljena šele od 4 do 10 let po začetku težav, je bil marec razglašen za mednarodni mesec ozaveščanja o endometriozi.

Tudi Polona Šterk Košir je svojo ginekologinjo poslušala kar desetletje. Šele ko ni mogla zanositi, so med iskanjem vzrokov ugotovili, da je endometrioza zajela velik del njene trebušne votline in da bo zdravljenje obsežno. “A bilo mi je veliko laže, saj sem končno imela diagnozo in z njo tudi potrditev, da sem res bolna, da gre za pravo bolezen in da ni vse le v moji glavi. Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!”

Čeprav  je bolezen značilna za ženske v rodnem obdobju, se pogosto zgodi, da  jo diagnosticirajo šele med iskanjem vzrokov za neplodnost. Če ima med običajno populacijo endometriozo 10 odstotkov žensk, jih ima  med tistimi, ki iščejo pomoč zaradi neplodnosti, to kronično bolezen  približno 40 odstotkov. Vendar neposredne povezave  z neplodnostjo še niso popolnoma pojasnjene.

Diagnostiko je delno mogoče opraviti z ultrazvočnim pregledom, po večini pa je dokončno opravljena šele z laparoskopskim posegom. Ko je diagnoza postavljena, je najpogosteje potrebna operacija, v kateri se žarišča endometrioze  in že razrasla področja čim bolj odstranijo. Metoda je vse uspešnejša, vendar se bolezen lahko tudi ponovi.

Naša sogovornica Polona Šterk Košir je bila med tistimi, pri katerih ena sama operacija ni zadostovala. Druga je bila še zahtevnejša in njene možnosti za zanositev so se zmanjšale na nekaj odstotkov. Toda za nagrado za desetletje bolečin je sogovornica po drugi operaciji zanosila in že pričakuje rojstvo prvega otroka.

Kot  malce v šali pravi dr. Vrtačnik Bokal, je poleg kirurške terapije in zdravljenja z zdravili nosečnost odlična terapija proti endometriozi. Pozneje  njeno vlogo prevzame menopavza,  vendar le če  bolezen še ni razširjena zunaj rodil.

Ker obravnava in zdravljenje enodmetrioze zahtevata izkušeno interdisciplinarno ekipo strokovnjakov, so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v katerem bodo bolnice lahko opravile vse diagnostične postopke in operativne posege, poznejše zdravljenje pa bodo tudi sistematično spremljali. To je edino tako središče pri nas. Namenjeno je ženskam  iz vseh delov Slovenije. Zato je zdaj predvsem od njih odvisno, ali bodo  vztrajne pri  zahtevi, da se poskrbi za njihovo boljše počutje.

Polona Šterk Košir jim naroča: “Čim prej poiščite strokovno pomoč. Bodite vztrajne, saj gre za vas in vašo kakovost življenja. Ni normalno, da vas boli, da ne morete hoditi in da bolečina ovira vaše vsakdanje življenje. Četudi boste morale biti zoprne do svojih osebnih ginekologov, vztrajajte! Zahtevajte napotnice! Naj vas pošljejo na pregled v Dnevni center za endometriozo in vas temeljito pregledajo. Morda bodo res rekli, da je z vami vse v redu in boste iskale vzroke še kje drugje, a vztrajajte. Za vas gre! Leta hitro tečejo in zakaj bi po nepotrebnem minevala v bolečini?”


01.03.2018

V nesreči resnično spoznaš prave prijatelje

Če bi ga srečali na cesti, bi se vam zdel čisto običajen moški. “Pri Marfanovem sindromu lahko govorimo o prikriti invalidnosti. Navzven se nam ne vidi, da smo bolni, znotraj pa je vse narobe, saj je prizadeto vezivno tkivo, ki je po celem telesu,” pravi Simon Petrovčič, ki so mu diagnozo za Marfanov sindrom postavili ravno v obdobju, ko se je začel osamosvajati. ”Moje ambicije so bile visoke, zanimala me je mednarodna ekonomija – vedno sem si želel voditi neko podjetje, želel sem imeti srečne zaposlene.” Zaradi bolezni pa je zdaj – pri 37 letih – invalidsko upokojen, vendar to ne pomeni, da ga je bolezen omejila pri načrtih za prihodnost in da je zaprt med štirimi stenami. O bolezni odkrito govori, vodi društvo Marfanovih bolnikov in pravi, da je bolezen nekako zanj pravzaprav darilo.


15.02.2018

Prednosti in pasti "dodatnega leta otroštva"

Ker se ideje devetletke, ki je obetala zgodnejši, a zato veliko prijaznejši vstop v obvezno šolanje, v praksi iz leta v leto manj uresničujejo, starši bodočih prvošolčkov vse pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja. Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Obstaja res bistvena razlika med zrelostjo fantkov in punčk? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo "dodatno leto otroštva" in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo? O tem sta pred časom svetovali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Ker se s tem vprašanjem prav zdaj ubada kar nekaj staršev, odgovore v Ambulanti 202 ponovno ponujamo v premislek.


01.02.2018

Rak trebušne slinavke ozdravljiv le, če je odkrit zelo zgodaj

Zdravljenje številnih vrst raka je vse učinkovitejše, nekatere postajajo skorajda kronična bolezen. Pet let po odkritju najpogostejšega raka pri ženskah, raka dojk, živi več kot 85 odstotkov bolnic, pri najpogostejšem raku moških, raku prostate, pa to število že presega 90%. Pri nekaterih vrstah raka pa kljub napredku medicine izjemno nizka stopnja preživetja ostaja stalnica že desetletja. Tak je tudi rak trebušne slinavke, pri katerem bolniki po diagnozi v povprečju živijo le nekaj mesecev, pet let po diagnozi pa živi manj kot pet odstotkov obolelih. Zato pred Svetovnim dnevom raka opozarjamo prav na to, 10. najpogostejšo vrsto raka pri nas. Bitko z njim pri nas v povprečju izgubi vsak dan vsaj en bolnik.


25.01.2018

Noben podhlajeni ni mrtev, dokler ni topel in mrtev

Po medicinski definiciji je človeško telo podhlajeno takrat, ko se njegovo "jedro", torej najpomembnejši organi, shladi na 35 stopinj. Za to pa še zdaleč niso potrebne polarne temperature zraka, človek se lahko usodno ohladi že pri stopinjah precej nad ničlo, celo v neogrevanih stanovanjih. Kljub temu pa ekstremna podhladitev lahko celo reši življenje. Kako je to mogoče, kaj se med podhladitvijo dogaja v telesu in kako podhlajeni osebi pravilno pomagati izveste v tokratni Ambulanti 202.


18.01.2018

Od nedelje številne novosti pri naročanju in pri čakalnih seznamih v zdravstvu

Novosti, ki naj bi pripomogle k temeljitemu čiščenju čakalnih seznamov in s tem k skrajševanju ponekod že kritično dolgih čakalnih dob, je v Ambulanti 202 predstavila mag. Katarina Kralj z Direktorata za zdravstveno varstvo Ministrstva za zdravje.


11.01.2018

Dvakratni odmerek cepiva proti ošpicam zadošča

Primer okužbe odrasle osebe z ošpicami pred dnevi je opozoril, da tudi odrasla populacija ni imuna na otroške bolezni. Koliko in kako dolgo morebitno nas cepljenje v mladosti sploh še ščiti, kako lahko svojo odpornost preverimo in kdaj je smiselno ponovno cepljenje, je povedala dr. Veronika Učakar s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


04.01.2018

Izgubila 71 kg brez zdravniške pomoči

"Vsak, ampak vsak ponedeljek sem začenjala s hujšanjem," svoj dolgoletni boj s kilogrami opisuje Tamara Božić, "večkrat mi je uspelo zelo shujšati, tudi do 30 kilogramov, vsakič sem se zredila nazaj. Prelomnica je bila, ko je tehtnica pokazala 149.8 kilograma, ko nisem mogla prehoditi niti nekaj stopnic več in ko si zaradi debelosti nisem več mogla sama obrisati zadnjice. Takrat sem se prvič resno vprašala, ali res želim umreti ali končati na vozičku in kaj sploh imajo od mene moji bližnji?"


28.12.2017

Pet najbolj poslušanih Ambulant 202 v letošnjem letu

Vse leto smo ob četrtkih  opozarjali na pomembne zdravstvene teme in osebne zgodbe tistih, ki  jim  je bolezen  pomembno vplivala na življenje: pet oddaj je med vsemi poželo največ zanimanja.


14.12.2017

Prazniki? Samo, da minejo!

Ko prazniki in čas pred njimi postanejo naporna preizkušnja, sprožijo pritisk, nemir in divjanje, odnesejo službene obveznosti in prinesejo praznino, ko rahljajo odnose, poglobijo tesnobo in odpirajo rane. Ko jih težko pričakujemo in komaj čakamo, da minejo.


07.12.2017

Metabolni sindrom

Strokovnjaki opažajo, da je debelost tako med otroci kot odraslimi vedno bolj razširjena saj imamo slabe prehranske navade, gibamo pa se tudi manj kot včasih. Nezdrav življenjski slog in z njim povezana debelost povzroča tudi vse bolj pogoste motnje presnove torej metabolni ali metabolični sindrom. Te pa pomenijo velika tveganja za razvoj resnih zdravstvenih težav od bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, možganske kapi do raka.


30.11.2017

Na koncu sem živel že kot podgana

Vsej pestrosti ponudbe mamil neštetih vrst in oblik navkljub, je alkohol še vedno najljubša droga slovenskega naroda. Tudi podatek, da vsako leto neposredno zaradi pitja alkohola umre na stotine ljudi , ne zaleže: uradno zabeležena količina popitega alkohola v Sloveniji se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenila, alkohol pa je prav letos znova dobil celoletno vstopnico tudi na športna prizorišča.


23.11.2017

Tinitus, slušna preventiva in ušesno zdravje

V mrzlih dneh in tik pred hrupnim veselim decembrom moramo še bolj kot navadno skrbeti za svoja ušesa in sluh. Če je morda zvončkljanje in pokanje okoli nas v tem delu leta neizogibno, pa večina zvonjenje, šumenje in pokanje v ušesih podcenjuje. Saj poznate šaljivo uganko: povej mi, v katerem ušesu mi zvoni?


16.11.2017

Če bomo šli k zdravniku pravi čas, potem bo jutri in pojutrišnjem

Moški težje priznajo zdravstvene težave od žensk. Onkološko društvo OnkoMan želi med drugim moške spodbuditi k pravočasnemu obisku zdravnika


09.11.2017

Zakaj zapraviti mladost za to, da se znova učiš obleči hlače?

“Kar nekaj let potrebuješ da sploh dojameš, kako številne omejitve v življenje prinaša taka poškodba, še sedaj pa nisem prepričan, da sem jo zares sprejel” deset let po prometni nesreči, po kateri je postal tetraplegik, opisuje 27 letni Aleš Kramolc.


02.11.2017

Ko žalujejo otroci

Smrt nas vedno globoko zaznamuje. V posamezniku se prebudi množica čustev: od straha in občutka nemoči vse do jeze. Srečanje z vprašanjem smrti je že za odraslega naporno, kaj šele za otroka, ki težko razume zakaj nekoga ni več med nami, še manj pa se zaveda kaj je žalovanje in kako poteka.  Kako se s smrtjo torej soočajo otroci in kako jim pri tem lahko pomagamo, da ne bi postali pozabljeni žalovalci, ki bi posledice nedopuščenega žalovanja na svoj način nosili vse življenje.  Mateja Brežan se je pogovarjala z Martino Košar iz Slovenskega društva Hospic.


26.10.2017

Vročina, naš telesni stražar

Po navadi slišimo, da je stalna telesna temperatura človeka 36 celih osem stopinje Celzija, vendar ni čisto tako


19.10.2017

Neodvisni portal kot pomoč pri iskanju verodostojnih informacij o hrani

Ljudje se morajo v želji po zdravju prebijati skozi množico nepreverjenih, zavajajočih, nasprotujočih si, tudi komercialnih informacij. Odslej bo v pomoč Nacionalni portal o hrani in prehrani, kjer bodo objavljene le skrbno preverjene, strokovne in nepristranske informacije. Eden od soavtorjev, prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.


12.10.2017

Zakaj nas je strah oživljanja?

Tudi letos se Val 202 kot medijski partner pridružuje Evropskemu  dnevu oživljanja, ki bo letos med drugim  odpiral vprašanja o tem, zakaj  tako zelo malo očividcev sploh skuša pomagati človeku s srčnim zastojem in kako  v tako usodnih trenutkih premagati hromeči strah.


05.10.2017

Kakovost življenja po raku dojke

V Sloveniji vsako leto zboli za rakom dojk skoraj 1300 žensk in približno deset moških. Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, a če ga odkrijemo dovolj zgodaj, imamo velike možnosti, da ozdravimo. Poleg zgodnjega odkrivanja bolezni je ključno tudi takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje in zagotavljanje kakovostnega življenja po njem. O psiho-socialni podpori med zdravljenjem in po njem, o potrebah bolnic po vrnitvi v vsakdanje tirnice življenja in možnostih, ki jih imajo ženske za celovito, osebi prilagojeno obravnavo v Ambulanti 202.


28.09.2017

Paraolimpijske igre bi bile izpolnitev otroških sanj

Jakob Škantelj se je rodil popolnoma zdrav, pri letu in pol pa se je poškodoval v prometni nesreči. Takrat so spregledali hematom, ki je prekinil komunikacijo živcev v hrbtenjači in tako je Jakob postal tetraplegik. Drugačnega življenja kot na vozičku ne pozna, življenje pa vseeno dojema kot darilo in se vključuje v družbo. Je podiplomski študent fakultete za družbene vede in pedagoške fakultete, dejaven športnik v bocci oziroma balinanju, želi si tudi uvrstitve na paraolimpijskih igrah v Tokiu. Jakob Škantelj je govoril o tem, kako poteka njegov dan, o ljubezni do psa, potovanj in o tem, da si življenja brez športa ne predstavlja.


Stran 5 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov