Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Endometrioza – neskončne bolečine in neplodnost

26.03.2015

Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.

"Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!"

“Bolečina, neznosna bolečina v spodnjem delu trebuha je večino vsakega menstrualnega cikla vztrajala že od jutra. Onesposabljala me je in uničevala tudi psihično, ničesar nisem bila sposobna, niti vstati iz postelje. Ginekologinja me je vselej odpravila s tem, da nekatere ženske pač boli bolj, druge manj, in da naj še vzamem še kakšno tabletko, čeprav sem jemala že po štiri na dan. Tudi prijateljice so mi svetovale, da naj se raje več ukvarjam s športom in se tako sprostim, a takrat ne moreš niti hoditi, tako boli,” svoje izkušnje z endometriozo opisuje Polona Šterk Košir.

Ker je verjela svoji ginekologinji, je njen boj z bolečinami trajal dobro desetletje in bi najbrž še dlje, če ne bi na pregledih za odkrivanje vzrokov neplodnosti ugotovili, da je endometrioza zajela že precejšen del njene trebušne votline.

In kaj ta bolezen z malo znanim imenom pravzaprav povzroča v telesu?

Endometrioza je kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (t. i. endometriji), pojavlja zunaj maternice. Največkrat jo najdemo v mali medenici, na potrebušnici, v jajčnikih (v obliki cist oz. t. i. endometriomov), na materničnih vezeh in v nožnici, hujše oblike pa so razširjene na črevo, mehur, pritiskajo na sečevode in tako okvarijo ledvice,” pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana

 Čeprav jo ima skoraj desetina žensk v rodnem obdobju in je takrat pogostejša od raka na dojki ter sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen neznanka tudi za številne ginekologe. V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov od 30 do 40 tisoč bolnic s to kronično boleznijo. Ker je diagnoza – podobno kot drugod v Evropi – povprečno postavljena šele od 4 do 10 let po začetku težav, je bil marec razglašen za mednarodni mesec ozaveščanja o endometriozi.

Tudi Polona Šterk Košir je svojo ginekologinjo poslušala kar desetletje. Šele ko ni mogla zanositi, so med iskanjem vzrokov ugotovili, da je endometrioza zajela velik del njene trebušne votline in da bo zdravljenje obsežno. “A bilo mi je veliko laže, saj sem končno imela diagnozo in z njo tudi potrditev, da sem res bolna, da gre za pravo bolezen in da ni vse le v moji glavi. Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!”

Čeprav  je bolezen značilna za ženske v rodnem obdobju, se pogosto zgodi, da  jo diagnosticirajo šele med iskanjem vzrokov za neplodnost. Če ima med običajno populacijo endometriozo 10 odstotkov žensk, jih ima  med tistimi, ki iščejo pomoč zaradi neplodnosti, to kronično bolezen  približno 40 odstotkov. Vendar neposredne povezave  z neplodnostjo še niso popolnoma pojasnjene.

Diagnostiko je delno mogoče opraviti z ultrazvočnim pregledom, po večini pa je dokončno opravljena šele z laparoskopskim posegom. Ko je diagnoza postavljena, je najpogosteje potrebna operacija, v kateri se žarišča endometrioze  in že razrasla področja čim bolj odstranijo. Metoda je vse uspešnejša, vendar se bolezen lahko tudi ponovi.

Naša sogovornica Polona Šterk Košir je bila med tistimi, pri katerih ena sama operacija ni zadostovala. Druga je bila še zahtevnejša in njene možnosti za zanositev so se zmanjšale na nekaj odstotkov. Toda za nagrado za desetletje bolečin je sogovornica po drugi operaciji zanosila in že pričakuje rojstvo prvega otroka.

Kot  malce v šali pravi dr. Vrtačnik Bokal, je poleg kirurške terapije in zdravljenja z zdravili nosečnost odlična terapija proti endometriozi. Pozneje  njeno vlogo prevzame menopavza,  vendar le če  bolezen še ni razširjena zunaj rodil.

Ker obravnava in zdravljenje enodmetrioze zahtevata izkušeno interdisciplinarno ekipo strokovnjakov, so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v katerem bodo bolnice lahko opravile vse diagnostične postopke in operativne posege, poznejše zdravljenje pa bodo tudi sistematično spremljali. To je edino tako središče pri nas. Namenjeno je ženskam  iz vseh delov Slovenije. Zato je zdaj predvsem od njih odvisno, ali bodo  vztrajne pri  zahtevi, da se poskrbi za njihovo boljše počutje.

Polona Šterk Košir jim naroča: “Čim prej poiščite strokovno pomoč. Bodite vztrajne, saj gre za vas in vašo kakovost življenja. Ni normalno, da vas boli, da ne morete hoditi in da bolečina ovira vaše vsakdanje življenje. Četudi boste morale biti zoprne do svojih osebnih ginekologov, vztrajajte! Zahtevajte napotnice! Naj vas pošljejo na pregled v Dnevni center za endometriozo in vas temeljito pregledajo. Morda bodo res rekli, da je z vami vse v redu in boste iskale vzroke še kje drugje, a vztrajajte. Za vas gre! Leta hitro tečejo in zakaj bi po nepotrebnem minevala v bolečini?”


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Endometrioza – neskončne bolečine in neplodnost

26.03.2015

Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.

"Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!"

“Bolečina, neznosna bolečina v spodnjem delu trebuha je večino vsakega menstrualnega cikla vztrajala že od jutra. Onesposabljala me je in uničevala tudi psihično, ničesar nisem bila sposobna, niti vstati iz postelje. Ginekologinja me je vselej odpravila s tem, da nekatere ženske pač boli bolj, druge manj, in da naj še vzamem še kakšno tabletko, čeprav sem jemala že po štiri na dan. Tudi prijateljice so mi svetovale, da naj se raje več ukvarjam s športom in se tako sprostim, a takrat ne moreš niti hoditi, tako boli,” svoje izkušnje z endometriozo opisuje Polona Šterk Košir.

Ker je verjela svoji ginekologinji, je njen boj z bolečinami trajal dobro desetletje in bi najbrž še dlje, če ne bi na pregledih za odkrivanje vzrokov neplodnosti ugotovili, da je endometrioza zajela že precejšen del njene trebušne votline.

In kaj ta bolezen z malo znanim imenom pravzaprav povzroča v telesu?

Endometrioza je kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici (t. i. endometriji), pojavlja zunaj maternice. Največkrat jo najdemo v mali medenici, na potrebušnici, v jajčnikih (v obliki cist oz. t. i. endometriomov), na materničnih vezeh in v nožnici, hujše oblike pa so razširjene na črevo, mehur, pritiskajo na sečevode in tako okvarijo ledvice,” pojasnjuje prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana

 Čeprav jo ima skoraj desetina žensk v rodnem obdobju in je takrat pogostejša od raka na dojki ter sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen neznanka tudi za številne ginekologe. V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov od 30 do 40 tisoč bolnic s to kronično boleznijo. Ker je diagnoza – podobno kot drugod v Evropi – povprečno postavljena šele od 4 do 10 let po začetku težav, je bil marec razglašen za mednarodni mesec ozaveščanja o endometriozi.

Tudi Polona Šterk Košir je svojo ginekologinjo poslušala kar desetletje. Šele ko ni mogla zanositi, so med iskanjem vzrokov ugotovili, da je endometrioza zajela velik del njene trebušne votline in da bo zdravljenje obsežno. “A bilo mi je veliko laže, saj sem končno imela diagnozo in z njo tudi potrditev, da sem res bolna, da gre za pravo bolezen in da ni vse le v moji glavi. Veliko premalo se zavedamo, kako huda bolezen je to!”

Čeprav  je bolezen značilna za ženske v rodnem obdobju, se pogosto zgodi, da  jo diagnosticirajo šele med iskanjem vzrokov za neplodnost. Če ima med običajno populacijo endometriozo 10 odstotkov žensk, jih ima  med tistimi, ki iščejo pomoč zaradi neplodnosti, to kronično bolezen  približno 40 odstotkov. Vendar neposredne povezave  z neplodnostjo še niso popolnoma pojasnjene.

Diagnostiko je delno mogoče opraviti z ultrazvočnim pregledom, po večini pa je dokončno opravljena šele z laparoskopskim posegom. Ko je diagnoza postavljena, je najpogosteje potrebna operacija, v kateri se žarišča endometrioze  in že razrasla področja čim bolj odstranijo. Metoda je vse uspešnejša, vendar se bolezen lahko tudi ponovi.

Naša sogovornica Polona Šterk Košir je bila med tistimi, pri katerih ena sama operacija ni zadostovala. Druga je bila še zahtevnejša in njene možnosti za zanositev so se zmanjšale na nekaj odstotkov. Toda za nagrado za desetletje bolečin je sogovornica po drugi operaciji zanosila in že pričakuje rojstvo prvega otroka.

Kot  malce v šali pravi dr. Vrtačnik Bokal, je poleg kirurške terapije in zdravljenja z zdravili nosečnost odlična terapija proti endometriozi. Pozneje  njeno vlogo prevzame menopavza,  vendar le če  bolezen še ni razširjena zunaj rodil.

Ker obravnava in zdravljenje enodmetrioze zahtevata izkušeno interdisciplinarno ekipo strokovnjakov, so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v katerem bodo bolnice lahko opravile vse diagnostične postopke in operativne posege, poznejše zdravljenje pa bodo tudi sistematično spremljali. To je edino tako središče pri nas. Namenjeno je ženskam  iz vseh delov Slovenije. Zato je zdaj predvsem od njih odvisno, ali bodo  vztrajne pri  zahtevi, da se poskrbi za njihovo boljše počutje.

Polona Šterk Košir jim naroča: “Čim prej poiščite strokovno pomoč. Bodite vztrajne, saj gre za vas in vašo kakovost življenja. Ni normalno, da vas boli, da ne morete hoditi in da bolečina ovira vaše vsakdanje življenje. Četudi boste morale biti zoprne do svojih osebnih ginekologov, vztrajajte! Zahtevajte napotnice! Naj vas pošljejo na pregled v Dnevni center za endometriozo in vas temeljito pregledajo. Morda bodo res rekli, da je z vami vse v redu in boste iskale vzroke še kje drugje, a vztrajajte. Za vas gre! Leta hitro tečejo in zakaj bi po nepotrebnem minevala v bolečini?”


13.04.2017

Slab vid ali slepota nič več ovira za uporabo defibrilatorja

Zavedanje, kako zelo pomembno je poznavanje osnovnih tehnik oživljanja, s katerimi lahko rešimo življenje sočloveku s srčnim zastojem, se širi, morda še nekoliko bolj v krajih, kjer reševalci težko pravočasno pridejo na pomoč. Na Koroškem že deset let zagreto gradijo mrežo javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev in veščin oživljanja sistematično učijo otroke in odrasle, s podobnim projektom jih dohitevajo na Dolenjskem, po številnih krajih se trudijo, da bi bilo izobraževanj in zavedanja o nujnosti take pomoči čim več.


06.04.2017

Depresija je bolezen kot vsaka druga

Depresija bo do leta 2020 drugi največji svetovni zdravstveni problem. A vendar to duševno bolezen, ki človeka oropa elana in moči, njene posledice pa so lahko zelo hude, še vedno spremljajo neznanje, predsodki, nerazumevanje. In, ne! Za depresijo se nihče ne odloči sam. In, da! Iz njenega primeža se da izviti.


30.03.2017

Dosegljivost konoplje na recept

Pripravke iz konoplje so zdravniki že doslej lahko predpisovali, od minulega tedna smejo na recept napisati tudi naravne konopljine vršičke. Koliko zdravniki sploh poznajo uporabnost rastline, ki je bila še pred kratkim prepovedana, za zdravljenje katerih bolezni jih bodo predpisovali, so vršički in pripravki v lekarnah res dostopni? Tudi na vaša vprašanja je odgovarjal Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki sodeluje tudi pri izobraževanju slovenskih zdravnikov o pravilnem predpisovanju konoplje v zdravstvene namene.


23.03.2017

Po diagnozo na spletne forume

Spletne diagnoze in zdravstveni forumi spreminjajo vloge in vedenje v zdravstvu. Informiranje ni več le naloga strokovnjakov in zdravnikov. Kako tehnologija vpliva na zdravje, kakšen je odnos med zdravniki in pacienti na spletu ter kakšne so posledice uporabe zdravstvenih forumov. Razpravljamo v Ambulanti 202 s strokovnjakoma: Saro Atanasovo in dr. Stankom Pušenjakom.


16.03.2017

Možgani so začetna in končna postaja stresnih odzivov

Smo v tednu možganov, ko v Ljubljani in številnih drugih mestih po Sloveniji poteka vrsta dogodkov, od razprav, okroglih miz, filmskih projekcij in predavanj, posvečenih aktualnim in žgočim temam o možganih. Organizatorji so letos "možgane" oženili še z eno žgočo besedo, ki je že kar nekaj let del javnega besednega izraza in kar noče izginiti iz njega: kriza. Ambulanta 202 je tokrat v znamenju krize, in sicer tiste telesne, ki ji rečemo preprosto stres. Možgani so začetna in končna postaja stresnih odzivov, mnoge stresne izkušnje jih lahko tudi preoblikujejo. Kako deluje stres na naše telo in kako se mu zoperstaviti.


09.03.2017

Pretiran strah pred bolečino med kolonoskopijo

Zaradi pretiranega strahu pred rakom in domnevno bolečino med presejalnim pregledom, se ljudje ne odzivajo vabilu v programe preprečevanja nastanka raka na debelem črevesju, dojkah in materničnem vratu: Svit, Doro in Zoro. Pravočasno odkrite predrakave spremembe in njihova odstranitev namreč rešujejo življenja in tako smo v Sloveniji s temi tremi programi zmanjšali število novih primerov raka in umrljivosti zaradi njega. Izvedeli smo, kako uspešno premagati strah pred bolečino med kolonoskopijo, za katero velja, da je zelo neprijetna in boleča, pa večinoma to sploh ni, in kako dejansko poteka pregled v presejalnem programu Svit. V Ambulanti 202 tudi o svetovnem dnevu ledvic.


02.03.2017

Smernice zdravega prehranjevanja

Marsikomu od nas bi bilo lažje, če bi dobili podrobna navodila kaj, kdaj in koliko jesti, da dolgoročno ne bomo škodili organizmu in pridobivali na telesni masi. Žal natančen recept za zdravo prehranjevanje ne obstaja, obstajajo le smernice zdravega prehranjevanja, pri čemer pod zdravo prehranjevanje pojmujemo prehranjevalne navade in izbiro hrane, ki dolgoročno ne bo imela škodljivih posledic na organizem. Tako kot je raznovrstno okolje, ki nas obdaja, tako smo raznovrstni tudi ljudje.


23.02.2017

Če sedimo, se redimo

Homo sapiens si je v zadnjih desetletjih nadel dodatno oznako Homo sedens. Tako imenovani sedeči človek namreč ure in ure na dan presedi, vse to pa – kot vse pogosteje razkrivajo znanstvene raziskave – načenja njegovo zdravje. Narava človeka namreč ni ustvarila za dolgotrajno posedanje … Kakšne so posledice dolgotrajnega sedenja na telesu in kako jih zajeziti, pa v naslednjih minutah ...


16.02.2017

Število debelih otrok sicer ne narašča več, a …

Po letih opozarjanja na naraščajočo debelost otrok se zdaj ta trend ustavlja, tudi njihova gibalna sposobnost je spet zadovoljiva. V šolskem okolju so poskrbeli za številne spremembe v prehrani in gibalnih aktivnostih, a to ne bo dovolj: pastem debelilnega okolja se je treba izogniti tudi doma. Največja past je bombardiranje z oglasi za nezdravo prehrano.


09.02.2017

Hipnoza je vse prej kot le odrska zabava

Hipnoza na odru je le zelo majhen, predvsem pa manj pomemben način uporabe te izjemne metode, ki brez dodatnih farmacevtskih sredstev pomaga tudi zdraviti. Medicinska hipnoza, ki je v nekaterih državah tudi uradno priznan del zdravstvene obravnave, je v uporabi tudi pri nas. Komu lahko pomaga, kako učinkovita je, pri katerih stanjih je še posebej uporabna, kako je mogoče z njeno uporabo pomagati tudi pri zahtevnejših medicinskih posegih, povemo v Ambulanti 202.


02.02.2017

Ob pljučnici je vse, razen počitka, igranje z življenjem!

Zdajšnji epidemiji gripe bo zelo kmalu sledilo povečano število bolnikov s pljučnico. Ta je nemalokrat usodna za starejše in kronične bolnike, a je vse prej kot nedolžna tudi za mlade, in sicer zdrave ljudi. Zapleti lahko človeka popolnoma onesposobijo in okrevanje zavlečejo tudi na nekaj mesecev, zato je kljub morebitnim neodložljivim obveznostim počitek res pomemben.


26.01.2017

Darovanje organov - Kako se odločamo?

V začetku januarja je bilo v Sloveniji na čakalnem seznamu za presaditev organov 187 ljudi, skoraj 60 odstotkov jih je potrebovalo novo ledvico, četrtina jih je čakala na novo srce. Čeprav se število darovalcev v naši državi povečuje – Slovenija se namreč po številu darovalcev na prebivalca uvršča na visoko, tretje mesto -, pa je število vpisanih v register darovalcev še vedno relativno majhno. Kakšne motive, strahove in zadržke tehtamo, ko se odločamo za darovanje, in zakaj se je, ko gre za darovanje organov, veliko težje odločiti v imenu drugega?


19.01.2017

Če nekdo ne bi daroval, mene tukaj ne bi bilo več

Odločitev za darovanje organov po lastni smrti ali smrti bližnjega, kadar o tem odločajo svojci, marsikomu vsaj nekoliko olajša misel na smrt. Darovani organi še leta lahko živijo naprej in dobesedno rešujejo življenja: Miha Gašperin, ki je z bolnim srcem komaj zmogel narediti nekaj korakov, je z novim srcem kolesaril na Vršič in odtekel del ljubljanskega maratona, Anji Garbajs in Alenki Brecelj nova organa omogočata polno življenje.


12.01.2017

E-napotnice

S prihodnjim tednom bodo pri nas tudi uradno uvedene e-napotnice za naročanje v zdravstvu. Bodo napotnice na papirju s tem povsem ukinjene, kakšne prednosti tako naročanje prinaša bolnikom, kakšne težave z njim imajo zdravstveni izvajalci, kje se še zatika in ali ta sistem res povsem onemogoča preskakovanje čakalnih vrst, je pojasnil Simon Indihar, skrbnik pogodbe za centralne sisteme e-naročanja pri NIJZ, ki vodi projekt uvedbe tovrstnega naročanja.


05.01.2017

Poškodbe pri smučanju

Zimske razmere vabijo na smučišča. Toda kljub smučarskemu znanju, opozarjanju o pravilih in dobri tehniki ter priljubljenosti tega športa so poškodbe na smučiščih stalnica vsake smučarske sezone. Reševalci zaznajo več kot tisoč nesreč med smučarji, na žalost je vsako leto nekaj tudi smrtnih. Katere so najpogostejše poškodbe na smučišču, kako jih izzovemo in kako hitro napreduje medicina pri zdravljenju teh?


15.12.2016

Na živilih natančnejša navedba sestavin

Na predpakiranih živilih so že doslej morale biti navedene njihove sestavine, od tega tedna pa bo ta seznam še natančnejši. Kako se znajti med obilico teh informacij, da bomo z njihovo pomočjo izbirali bolj zdrava ali vsaj manj škodljiva živila, je v Ambulanti 202 pojasnila dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistko Nutris.


08.12.2016

Azbest še vedno ubija

Čeprav azbest dokazano povzroča številne bolezni in je rakotvoren, njegova uporaba pa zakonsko prepovedana že 20 let, število tistih, ki zaradi njega umirajo, še zmeraj narašča. Med obolelimi so tudi mladi ljudje, večinoma otroci takratnih delavcev z azbestom, in tisti, ki so z azbestom delali morda le enkrat v življenju. Nedavno odkrita velika količina razpadajočih azbestnih plošč v Kopru nas zato znova opozarja, kako neodgovorni smo pri ravnanju z njim, in opominja, da je nevarni azbest še vedno prisoten tudi v šolah in vrtcih.


01.12.2016

Živeti s slušnim aparatom

Irena Blazinšek je 30-letna diplomirana logističarka, lastnica rjavega pasu v karateju in neumorna pisateljica. Sama sebi pravi “Gluhi knjigožer”. Pri treh letih so starši ugotovili, da se je nehala odzivati na slušne dražljaje, brez pravega vzroka je postala gluha. Kako je živeti s slušnimi aparati, kakšen zvok ti lahko pričarajo in zakaj so gluhi v naši družbi še vedno neprivilegirani?


24.11.2016

Možgani najstnikov

Zakaj so najstniki tako uporniški, zakaj med njimi in njihovimi starši pogosto izbruhne jeza, zakaj raje in pogosteje zapadajo v tvegana vedenja in odvisnost? Vse več odgovorov na to lahko postreže napredujoča nevroznanost, ki se sklicuje na nesorazmeren in neenakomeren razvoj možganov v obdobju najstništva. To ni naključje, saj ima tak razvoj določene prednosti. Prav tvegana vedenja namreč najstnikom omogočajo odkrivanje sveta, širjenje socialnega omrežja, premikanje mej in spoznavanje samih sebe.


17.11.2016

Diabetes in telemedicina

Slepota, amputacija nog, dializa in možganska kap - so pogosti zapleti ob slabo zdravljeni sladkorni bolezni, a se pojavijo se še po mnogih letih, zato so bolniki pogosto slabo motivirani za spremembo življenjskega sloga in pravočasno vestno zdravljenje te bolezni. Res pravilno zdravljenih je zato manj kot 15% Evropejcev. A na Koroškem so s posebnim projektom uporabe telemedicine, kot kaže, našli način, ki dobro motivira tudi starejše bolnike in prinaša zelo dobre rezultate. Projekt je predstavila diabetologinja Metka Epšek Lenart iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.


Stran 7 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov