Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Lahko je usodna že najmanjša doza

25.02.2016

Vsako leto se tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi po spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne. Zato smo na nevarnosti uživanja teh snovi in možnosti brezplačnega anonimnega testiranja tovrstnih drog govorili s predstavnico DrogArta Simono Šabić.

Možnost brezplačnega anonimnega testiranja v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ljubljani, Mariboru in na Ptuju

Nikoli ne vemo, kaj je v teh tabletkah, pivnikih, praških, tekočinah. Večinoma so narejeni iz snovi, proizvedenih v popolnoma nenadzorovanih tovarnah na Kitajskem. Nato so predelani še v neštetih manjših obratih, zato je povsem negotovo, katere snovi vsebujejo in v kolikšni količini, kako te novoodkrite snovi učinkujejo na telo, kolikšna doza je potrebna in v kolikšnem času bo začela delovati, katere alergijske reakcije lahko povzroči in kolikšen odmerek bi lahko povzročil smrt. Zato je vsako uživanje psihoaktivnih snovi vsakič znova tvegano, tudi za že izkušene uporabnike,” opozarja nacionalna koordinatorka sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji Andreja Drev.

Legalnost daje napačen občutek neškodljivosti

Vsako leto se namreč tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. Še pred tremi ali štirimi leti jih je bilo odkritih največ 15 na leto, v zadnjih letih pa jih zaznajo tudi 50 ali več.

In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi na spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne.

Tveganje pa vselej ostaja: »Po podatkih našega forenzičnega laboratorija namreč snovi, kupljene na spletu, v resnici v vsaj 20 odstotkih sploh niso vsebovale snovi, ki so jih prodajalci oglaševali. Prav tako je pomembno vedeti, da je v že poznanih in na videz enakih izdelkih lahko koncentracija droge zelo različna. Tako imamo največ hudih zastrupitev s snovjo 3-MMC, ki je na trgu že dlje časa, a je vsebnost v posameznem odmerku zelo različna.«

Tveganje s prav vsakim odmerkom, tudi za smrt

S prihodom novih snovi pa se veča tudi paleta stranskih učinkov, ki lahko pripeljejo do resnih posledic, a ki jih tako uporabniki kot očividci včasih ne znajo prepoznati kot posledico drog, zato tudi ne ukrepajo: »Težava je, da nimajo enotnega učinka. V neki skupini drog lahko pride recimo do pregrevanja telesa in to do tolikšne mere, da to privede do odpovedi notranjih organov, pri drugi do upočasnitve dihanja do stopnje, ko oseba pade v nezavest in se ne prebudi več. Nekatere vplivajo na psiho, tako da se človek ne zaveda več samega sebe, lahko postane neobvladljivo agresiven, lahko popolnoma izgubi spomin za nekaj ur ali dni. Vse pogosteje nas nevladne organizacije obveščajo o epileptičnih napadih, ki pa jih žal očividci ne jemljejo resno in takemu človeku ne ponudijo pomoči, to pa je zelo narobe,« pojasnjuje Andreja Drev.

Varne uporabe ni, je le manj tvegana

Kljub temu pa samo s prepovedjo ni mogoče doseči, da psihoaktivnih snovi in drugih tradicionalnih drog ljudje ne bi uporabljali. Predvsem novejše, sintetične, so izjemno lahko dosegljive, številne tudi legalno, zato si pri združenju DrogArt http://www.drogart.org/ prizadevajo res dobro poučiti morebitne uživalce o nevarnostih in vsaj manj tveganem jemanju psihoaktivnih snovi. Z njimi so tudi na terenu, da lahko pomagajo, če gre kaj narobe. »Varna uporaba drog ne obstaja, je zgolj manj tvegana. Droge so in bodo, nesmiselno si je zatiskati oči, veliko koristneje je informirati. Zato si prizadevamo ozaveščati vsaj o tem, kako tvegati čim manj. Tvegan je tako nakup, saj nikoli ne vemo, kaj smo kupili, kot tudi uživanje. Pred kratkim se je na primer pojavil zelo močan ekstazi in tudi uporabniki, vajeni te snovi, so imeli težave, ker so vzeli prevelike doze. Zato vedno svetujemo res dobro informiranje o ponudniku, spletnem ali fizičnem, pri katerem kupujemo. Ne kupujmo snovi, ki jih ne poznamo, in ne kar pri naključni osebi na zabavi,« svetuje predstavnica DrogArta Simona Šabič.

Učinki so lahko povsem nepričakovani

“Že vnaprej se je nujno treba informirati tako o pričakovanih učinkih kot o tem, kakšni so morebitni stranski učinki ali učinki predoziranja. Uporabniki naj vedno zaužijejo res majhen odmerek in počakajo, da vidijo, kako učinkuje, odsvetujemo mešanje snovi ali hkratno uživanje z alkoholom, poskrbeti je treba za dobro hidriranje telesa z vsaj pol litra vode vsako uro, sploh na plesni prireditvi. Droge so zelo nepredvidljive. Ko začnejo učinkovati, se lahko zgodi, da uporabnik doživi napad panike, ker je učinek premočan ali ker je povsem drugačen, kot je pričakoval. Zato je bistveno, da uporabnik ob uživanju nikoli ni sam in da ima ob sebi nekoga, ki bo lahko poskrbel zanj, če gredo stvari po zlu.”

Brezplačno in anonimno testiranje po Sloveniji, v Ljubljani tudi hitri test

In kako lahko popolni laik ali le občasni uživalec prepozna nevarno drogo ali zmanjša posledice uporabe? Z res previdnim in postopnim uživanjem, ki pa je seveda prav tako tvegano. Poleg tega lahko snov, ki jo namerava zaužiti, prinese na eno od šestih točk v Sloveniji, kjer bodo popolnoma brezplačno in anonimno testirali njeno sestavo in varnost: pri DrogArtu v Ljubljani, v okviru organizacije Svit v Kopru, v Novi Gorici v okviru Šenta, v Labirintu Kranj, v Mariboru vzorce prevzemata Infopeka in Zdrava pot, na Ptuju pa organizacija Ars Vita. Posebne hitre teste, ki dajo zelo nepopolne rezultate, a so ti na voljo takoj, pa lahko opravijo le pri DrogArtu v Ljubljani.

Več na njihovi spletni strani, na kateri so zapisane tudi informacije o številnih tveganjih in previdnostnih ukrepih, nujnih pri uživanju teh nevarnih snovi. Pod zavihkom »Droge« pa najdete tudi seznam točk za testiranje.

Pri nas imamo že vrsto let tudi sistem zgodnjega obveščanja, ki takoj opozori uporabnike in organizacije na novo neznano ali nevarno snov na slovenskem trgu.

 


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Lahko je usodna že najmanjša doza

25.02.2016

Vsako leto se tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi po spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne. Zato smo na nevarnosti uživanja teh snovi in možnosti brezplačnega anonimnega testiranja tovrstnih drog govorili s predstavnico DrogArta Simono Šabić.

Možnost brezplačnega anonimnega testiranja v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ljubljani, Mariboru in na Ptuju

Nikoli ne vemo, kaj je v teh tabletkah, pivnikih, praških, tekočinah. Večinoma so narejeni iz snovi, proizvedenih v popolnoma nenadzorovanih tovarnah na Kitajskem. Nato so predelani še v neštetih manjših obratih, zato je povsem negotovo, katere snovi vsebujejo in v kolikšni količini, kako te novoodkrite snovi učinkujejo na telo, kolikšna doza je potrebna in v kolikšnem času bo začela delovati, katere alergijske reakcije lahko povzroči in kolikšen odmerek bi lahko povzročil smrt. Zato je vsako uživanje psihoaktivnih snovi vsakič znova tvegano, tudi za že izkušene uporabnike,” opozarja nacionalna koordinatorka sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji Andreja Drev.

Legalnost daje napačen občutek neškodljivosti

Vsako leto se namreč tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. Še pred tremi ali štirimi leti jih je bilo odkritih največ 15 na leto, v zadnjih letih pa jih zaznajo tudi 50 ali več.

In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi na spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne.

Tveganje pa vselej ostaja: »Po podatkih našega forenzičnega laboratorija namreč snovi, kupljene na spletu, v resnici v vsaj 20 odstotkih sploh niso vsebovale snovi, ki so jih prodajalci oglaševali. Prav tako je pomembno vedeti, da je v že poznanih in na videz enakih izdelkih lahko koncentracija droge zelo različna. Tako imamo največ hudih zastrupitev s snovjo 3-MMC, ki je na trgu že dlje časa, a je vsebnost v posameznem odmerku zelo različna.«

Tveganje s prav vsakim odmerkom, tudi za smrt

S prihodom novih snovi pa se veča tudi paleta stranskih učinkov, ki lahko pripeljejo do resnih posledic, a ki jih tako uporabniki kot očividci včasih ne znajo prepoznati kot posledico drog, zato tudi ne ukrepajo: »Težava je, da nimajo enotnega učinka. V neki skupini drog lahko pride recimo do pregrevanja telesa in to do tolikšne mere, da to privede do odpovedi notranjih organov, pri drugi do upočasnitve dihanja do stopnje, ko oseba pade v nezavest in se ne prebudi več. Nekatere vplivajo na psiho, tako da se človek ne zaveda več samega sebe, lahko postane neobvladljivo agresiven, lahko popolnoma izgubi spomin za nekaj ur ali dni. Vse pogosteje nas nevladne organizacije obveščajo o epileptičnih napadih, ki pa jih žal očividci ne jemljejo resno in takemu človeku ne ponudijo pomoči, to pa je zelo narobe,« pojasnjuje Andreja Drev.

Varne uporabe ni, je le manj tvegana

Kljub temu pa samo s prepovedjo ni mogoče doseči, da psihoaktivnih snovi in drugih tradicionalnih drog ljudje ne bi uporabljali. Predvsem novejše, sintetične, so izjemno lahko dosegljive, številne tudi legalno, zato si pri združenju DrogArt http://www.drogart.org/ prizadevajo res dobro poučiti morebitne uživalce o nevarnostih in vsaj manj tveganem jemanju psihoaktivnih snovi. Z njimi so tudi na terenu, da lahko pomagajo, če gre kaj narobe. »Varna uporaba drog ne obstaja, je zgolj manj tvegana. Droge so in bodo, nesmiselno si je zatiskati oči, veliko koristneje je informirati. Zato si prizadevamo ozaveščati vsaj o tem, kako tvegati čim manj. Tvegan je tako nakup, saj nikoli ne vemo, kaj smo kupili, kot tudi uživanje. Pred kratkim se je na primer pojavil zelo močan ekstazi in tudi uporabniki, vajeni te snovi, so imeli težave, ker so vzeli prevelike doze. Zato vedno svetujemo res dobro informiranje o ponudniku, spletnem ali fizičnem, pri katerem kupujemo. Ne kupujmo snovi, ki jih ne poznamo, in ne kar pri naključni osebi na zabavi,« svetuje predstavnica DrogArta Simona Šabič.

Učinki so lahko povsem nepričakovani

“Že vnaprej se je nujno treba informirati tako o pričakovanih učinkih kot o tem, kakšni so morebitni stranski učinki ali učinki predoziranja. Uporabniki naj vedno zaužijejo res majhen odmerek in počakajo, da vidijo, kako učinkuje, odsvetujemo mešanje snovi ali hkratno uživanje z alkoholom, poskrbeti je treba za dobro hidriranje telesa z vsaj pol litra vode vsako uro, sploh na plesni prireditvi. Droge so zelo nepredvidljive. Ko začnejo učinkovati, se lahko zgodi, da uporabnik doživi napad panike, ker je učinek premočan ali ker je povsem drugačen, kot je pričakoval. Zato je bistveno, da uporabnik ob uživanju nikoli ni sam in da ima ob sebi nekoga, ki bo lahko poskrbel zanj, če gredo stvari po zlu.”

Brezplačno in anonimno testiranje po Sloveniji, v Ljubljani tudi hitri test

In kako lahko popolni laik ali le občasni uživalec prepozna nevarno drogo ali zmanjša posledice uporabe? Z res previdnim in postopnim uživanjem, ki pa je seveda prav tako tvegano. Poleg tega lahko snov, ki jo namerava zaužiti, prinese na eno od šestih točk v Sloveniji, kjer bodo popolnoma brezplačno in anonimno testirali njeno sestavo in varnost: pri DrogArtu v Ljubljani, v okviru organizacije Svit v Kopru, v Novi Gorici v okviru Šenta, v Labirintu Kranj, v Mariboru vzorce prevzemata Infopeka in Zdrava pot, na Ptuju pa organizacija Ars Vita. Posebne hitre teste, ki dajo zelo nepopolne rezultate, a so ti na voljo takoj, pa lahko opravijo le pri DrogArtu v Ljubljani.

Več na njihovi spletni strani, na kateri so zapisane tudi informacije o številnih tveganjih in previdnostnih ukrepih, nujnih pri uživanju teh nevarnih snovi. Pod zavihkom »Droge« pa najdete tudi seznam točk za testiranje.

Pri nas imamo že vrsto let tudi sistem zgodnjega obveščanja, ki takoj opozori uporabnike in organizacije na novo neznano ali nevarno snov na slovenskem trgu.

 


26.11.2015

Antibiotik ni za vsak primer

18. november smo že osmič obeležili kot evropski dan osveščanja o antibiotikih, letos pa se je prvič razpotegnil v teden opozarjanja na problem odpornosti proti antibiotikom. Zaradi okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, samo v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi. Leta 2050 naj bi bila ta številka že 10 milijonov.


19.11.2015

Movember

November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.


12.11.2015

Izpoved očeta deklice s hudo gensko napako

Največkrat mame opozarjajo na zahtevno življenje z otroki s hudimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami, mame ustanavljajo društva in fundacije ter si prizadevajo za zakonske spremembe. Tudi v medijih največkrat nastopajo le mame. Očetje, ki spregovorijo o svojem pogledu na tako življenje, so redki. Sašo Greiner pa brez zadržkov govori ne le o tegobah “posebnih družin”, ampak iskreno tudi o smrti otroka kot o odrešitvi, o za številne nesprejemljivih stališčih do zdravljenja otrok s tako hudimi neozdravljivimi genskimi napakami. Radikalno je njegovo stališče, da tak otrok ni dar, ampak breme, in vztrajno zagovarja odločitev, da družina kljub grožnji smrti vsega svojega življenja ne sme podrediti le bolnemu otroku.


05.11.2015

Predanost delu še ni deloholizem

Deloholik lahko postane vsakdo, ne glede na vrsto dela, ki ga opravlja. O tem smo se pogovarjali s sogovornikom Miranom Možino, psihiatrom in psihoterapevtom.


29.10.2015

Paliativa: dr. Sheila Payne

S približevanjem prvemu novembru se pogosteje zatekamo k tesnobni misli na minljivost – sebe in drugih. Sodobni človek je smrt in umiranje odrinil v institucije, cilj dobre paliativne oskrbe pa je usmerjen predvsem v sprejemajoč in human odnos do smrti in odhajanja, ki je pomemben del naravnega življenjskega toka. O tem je pred časom v Sloveniji govorila dr. Sheila Payne, ena od vodilnih svetovnih predavateljic za področje paliative.


22.10.2015

Reševanje otrok in odročni kraji

Zastoj srca pri otrocih, ki zahteva nekoliko drugačen način oživljanja, in pomoč odraslim z zastojem srca v odročnih krajih, kjer reševalcev ne bo na kraj dogodka v času, ko bi še lahko rešili življenje, so dogodki, ki so zahtevni tudi za najbolj izkušene reševalce. Kako se jih lotimo laiki?


15.10.2015

Naučite se rešiti življenje!

Pred osmimi leti, ob 35 letnici Vala 202, smo pripravili dve seriji radijskih oddaj s številnimi informacijami, napotki in zgodbami o tem, kako pomembno je poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih defibrilatorjev. Hkrati je po Sloveniji potekalo več kot 100 brezplačnih tečajev učenja teh preprostih veščin, ki lahko odločajo o življenju ali smrti. In zagotovo vemo, da so (vsaj) dvakrat so presodile v korist življenja. Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.


08.10.2015

Društvo DAM

Potem ko je pred desetletjem zbolela za panično motnjo, je Emanuela Malačič Kladnik soustanovila društvo DAM. V podporo in pomoč ter v spodbudo ljudem, da ob medsebojni pomoči – in pomoči strokovnjakov najdejo pot iz stiske in se izvijejo iz primeža duševnih motenj.


01.10.2015

Bolnišnična postelja postala pisarna

Andrej Pušljar se že 20 let zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35. letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka. Zadnje leto in pol je dobesedno živel v bolnišnici, a ni obupal. Razmišlja pozitivno, tudi zaradi službe, Andrej je od leta 2012 namreč del podjetja IBM.


24.09.2015

Neželeni stranski učinki zdravil

“Že samo ugotavljanje neželenih stranskih učinkov je včasih zelo naporno delo, saj vsako telo na zdravila odreagira drugače. Če pa bolnik jemlje več zdravil hkrati in če ob tem uživa še raznolika prehranska dopolnila, pa je iskanje vzroka za zdravstvene težave cela znanost,” priznava Darja Potočnik Benčič, mag. farm.spec., ki pri Lekarniški zbornici Slovenije vodi strokovno skupino za pregled uporabe zdravil in pogosto svetuje bolnikom z različnimi težavami.


17.09.2015

Ambasadorji "Najboljše novice"

Zgodbe ambasadorjev akcije "Najboljša novica".


10.09.2015

Podajmo roko, rešimo življenje

O predsodkih, ki obremenjujejo ljudi z duševnimi težavami in s samomorilnim vedenjem in tudi zato ne poiščejo pomoči, o stigmi že tako nemočnih svojcev ob samomoru bližnjega ter seveda o družbi, ki mora združiti moči pri preprečevanju samomora. Ambulanta 202 ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora.


03.09.2015

Učne težave in stres v šoli

Nemalo otrok je s strahom pričakovalo novo šolsko leto. Čeprav strokovnjaki poudarjajo, da v resnici ni otroka, ki se na bi želel česa naučiti in ki ne bi rad bil uspešen tudi v šoli, je hkrati vse več otrok, ki šole ne marajo, za šolsko delo niso motivirani ali zaradi različnih učnih težav zanje šola pomeni velik stres. Kako pravočasno odkrijemo vzrok učnih težav in kako otrokom pomagamo, je v Ambulanti 202 svetovala mag. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.


20.08.2015

Anej Košorok

Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.


20.08.2015

Anej Košorok

Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.


13.08.2015

Zgodba Jana Pirnata

Cistična fibroza je kronična, gensko pogojena in življenje ogrožajoča bolezen, ki prizadene žleze sluznice zlasti v dihalnih poteh, pljučih, trebušni slinavki in črevesju. Gosta sluz maši pljuča, otežuje dihanje in izčrpava telo. Ta redka bolezen je še vedno neozdravljiva, simptome pa bolniki obvladujejo z inhalacijami, dihalnimi vajami, jemanjem encimov v obliki tablet, dietami, telesno dejavnostjo, v zadnji fazi pa tudi s tvegano presaditvijo pljuč. V Sloveniji se vsako leto rodijo trije ali štirje otroci s cistično fibrozo. Med njimi je tudi mladi fotograf Jan Pirnat. Svojo zgodbo o življenju s cistično fibrozo bo povedal v četrtkovi valovski oddaji Ambulanta 202.


06.08.2015

Borut Zemljič po poškodbi glave

Med tabuji, ki še vedno vztrajajo tudi pri nas, je starševstvo invalidnih oseb. Pogosto se zgodi, da invalidnost doleti tiste, ki so že starši, precej redkeje pa, da se za starševstvo odločijo pari, pri katerih eden od partnerjev zaradi invalidnosti sam potrebuje precej pomoči v vsakodnevnem življenju. Borut Zemljič je nekaj let po tem, ko je zaradi hude poškodbe glave med kolesarjenjem postal povsem odvisen od drugih, zaživel polno partnersko življenje in postal celo oče.


30.07.2015

Ana Rogel - bulozna epidermoliza

Pravijo jim otroci metuljev, saj je njihova koža tako tanka kakor metuljeva krila. Bulozno epidermolizo, neozdravljivo kožno bolezen, ima v Sloveniji 52 ljudi, od tega štirje najhujšo obliko – distrofično. Med njimi je tudi 16-letna dijakinja Ana Rogel, ki kljub številnim oviram zaradi bolezni živi skoraj povsem normalno življenje.


23.07.2015

Od komaj presopihanih 100 metrov do pretečenega maratona

28-letni Ptujčan Damjan Habjanič, strasten navijač nogometnega kluba Maribor, je bil dolga leta zgolj zavzet opazovalec športa. Takrat so se mu zelo opazno nabrali tudi kilogrami in ko jih je bilo že 155, se je odločil močno spremeniti življenjske navade. Kakšna je bila pot, na kateri je v dveh letih skoraj prepolovil svojo težo in kako namerava jeseni s prav posebnim izzivom kronati svojo največjo življenjsko zmago?


16.07.2015

Zgodba sladkornega bolnika

Normalna vrednost sladkorja v krvi je od 4 mmol/L- 6mmol/L, gost Ambulante 202 ga je ob prihodu v bolnišnico imel kar 40 mmol/L.


Stran 10 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov