Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z urednikom Vladom Motnikarjem.
Arsovo domače branje: izbrana dela iz svetovne in domače književnosti v radijskih literarnih večerih za srednješolce.
Na 3. programu Radia Slovenija, programu Ars, v sklopu literarnih večerov Oh, literatura – O, literatura! že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. Izpostavljamo najpomembnejše literarne vsebine srednješolskega pouka književnosti. V šolskem letu 2019/2020 smo se posvetili tretjemu letniku.
Zamisel je zrasla iz literarnih večerov, ki jih v uredništvu za kulturo že dobrih dvajset let pripravljajo ob maturi. Oddaje lahko poiščete na Arsovi spletni strani, nekaj smo jih tudi pripeli na dno novice. Več o njih pa je povedal njihov urednik Vlado Motnikar.
Za začetek: kakšen je namen literarnih večerov iz cikla Arsovega domačega branja?
Literarni večeri iz cikla Arsovega domačega branja, poimenovali smo jih Oh, literatura – O, literatura!, so namenjeni v prvi vrsti dijakom, a tudi profesorjem slovenščine in pravzaprav vsem ljubiteljem literature, saj gre za literarno klasiko, ki je vedno aktualna in vedno dragocena za vse poslušalce. Oddaje se ujemajo s šolskim kurikulum in vsebujejo tudi razlage, ki povezujejo odlomke iz izbranih del.
Kako nastajajo posamezne oddaje in kdo jih ustvarja?
Literarni večeri so pravzaprav iz dveh virov. En bogat vir je radijski arhiv: v njem je na primer literarni večer o Sofoklejevih dramah, ki ga je pripravil profesor Kajetan Gantar, in je bil tudi pripravljen na način, da je primeren za srednješolsko rabo. Sicer pa nove oddaje pripravljajo profesorji in profesorice slovenščine s slovenskih gimnazij, in to iz vse Slovenije: Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Škofje Loke, Kamnika …
Ali te oddaje lahko nadomestijo učiteljevo razlago pri pouku?
Oddaje so zamišljene kot pomoč učiteljem oziroma profesorjem in profesoricam, ne pa kot nadomestilo. Oddaje so sicer dolge okoli 40 minut in so primerne tudi za rabo pri šolski uri, poudarek pa je na izbranih literarnih odlomkih, se pravi na estetskem vtisu, ki ga dobi poslušalec. Namreč, vse odlomke interpretirajo dramski igralci in igralke, spremno besedo, ki jo pripravijo profesorji, pa berejo radijski napovedovalci in napovedovalke. Oddaje so torej v pomoč, ne dajejo vseh odgovorov, profesorji pa seveda samostojno razlagajo svojo snov.
In še za konec, v čem je njihova glavna prednost?
Prednost je prav v umetniškem vtisu. Gre za vrhunska umetniška besedila, pripravljena na radijski način. Trenutne razmere bodo morda vplivale na pripravo katere izmed naslednjih oddaj, v tem času pa lahko prisluhnete že nastalim, najdete jih na spletni strani Oh, literatura – O, literatura!.
Pogovor z urednikom Vladom Motnikarjem.
Arsovo domače branje: izbrana dela iz svetovne in domače književnosti v radijskih literarnih večerih za srednješolce.
Na 3. programu Radia Slovenija, programu Ars, v sklopu literarnih večerov Oh, literatura – O, literatura! že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. Izpostavljamo najpomembnejše literarne vsebine srednješolskega pouka književnosti. V šolskem letu 2019/2020 smo se posvetili tretjemu letniku.
Zamisel je zrasla iz literarnih večerov, ki jih v uredništvu za kulturo že dobrih dvajset let pripravljajo ob maturi. Oddaje lahko poiščete na Arsovi spletni strani, nekaj smo jih tudi pripeli na dno novice. Več o njih pa je povedal njihov urednik Vlado Motnikar.
Za začetek: kakšen je namen literarnih večerov iz cikla Arsovega domačega branja?
Literarni večeri iz cikla Arsovega domačega branja, poimenovali smo jih Oh, literatura – O, literatura!, so namenjeni v prvi vrsti dijakom, a tudi profesorjem slovenščine in pravzaprav vsem ljubiteljem literature, saj gre za literarno klasiko, ki je vedno aktualna in vedno dragocena za vse poslušalce. Oddaje se ujemajo s šolskim kurikulum in vsebujejo tudi razlage, ki povezujejo odlomke iz izbranih del.
Kako nastajajo posamezne oddaje in kdo jih ustvarja?
Literarni večeri so pravzaprav iz dveh virov. En bogat vir je radijski arhiv: v njem je na primer literarni večer o Sofoklejevih dramah, ki ga je pripravil profesor Kajetan Gantar, in je bil tudi pripravljen na način, da je primeren za srednješolsko rabo. Sicer pa nove oddaje pripravljajo profesorji in profesorice slovenščine s slovenskih gimnazij, in to iz vse Slovenije: Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Škofje Loke, Kamnika …
Ali te oddaje lahko nadomestijo učiteljevo razlago pri pouku?
Oddaje so zamišljene kot pomoč učiteljem oziroma profesorjem in profesoricam, ne pa kot nadomestilo. Oddaje so sicer dolge okoli 40 minut in so primerne tudi za rabo pri šolski uri, poudarek pa je na izbranih literarnih odlomkih, se pravi na estetskem vtisu, ki ga dobi poslušalec. Namreč, vse odlomke interpretirajo dramski igralci in igralke, spremno besedo, ki jo pripravijo profesorji, pa berejo radijski napovedovalci in napovedovalke. Oddaje so torej v pomoč, ne dajejo vseh odgovorov, profesorji pa seveda samostojno razlagajo svojo snov.
In še za konec, v čem je njihova glavna prednost?
Prednost je prav v umetniškem vtisu. Gre za vrhunska umetniška besedila, pripravljena na radijski način. Trenutne razmere bodo morda vplivale na pripravo katere izmed naslednjih oddaj, v tem času pa lahko prisluhnete že nastalim, najdete jih na spletni strani Oh, literatura – O, literatura!.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov