Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska komisija že pripravlja nov predlog večletnega finančnega okvira, predstavljen bo predvidoma prihodnji teden.
Med premostitvenimi ukrepi, ki jih je pripravila Evropska komisija za hitrejše okrevanje držav, je tudi naložbena pobuda EU v odziv na koronavirus. Pobuda predvideva prerazporeditev skupno 37 milijard evrov na evropski ravni; za Slovenijo je predvidenih 600 milijonov evrov.
Evropska komisija je sredstva naložbene pobude v odziv na koronavirus prerazporedila iz neporabljenih sredstev in predfinanciranja več strukturnih in investicijskih skladov iz obdobja 2014-2020, pojasnjuje vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič:
Vse skupaj obsega 600 milijonov evrov. Za zdaj je Slovenija že pripravila prvi del, 280 milijonov na področju zdravstva, gospodarstva, dela in izobraževanja; to so nepovratna sredstva.
Države imajo pri določanju prioritet porabe sredstev proste roke; novost je, da nacionalno sofinanciranje ni potrebno, saj gre za 100-odstotno evropsko financiranje. Slovenija bo sredstva med drugim namenila krepitvi naložb v zdravstvu, nujni in zaščitni opremi; na trgu dela bo podprla skrajšan delovni čas. Paleta je široka, dodaja državna sekretarka Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Monika Kirbiš Rojs:
V ta namen smo zaenkrat uporabili samo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in Socialnega sklada, medtem ko se Kohezijskega sklada nismo dotikali, ker menimo, da bodo potem infrastrukturni projekti na področju okolja in prometa pomembni za vzpostavitev novega gospodarskega cikla.
Po dolgotrajnih neuspešnih usklajevanjih, ki jih je zaznamovala še pandemija koronavirusa, Evropska komisija sicer že pripravlja predlog novega okvira za proračun Unije med letoma 2021 in 2027; Zoran Stančič predvideva, da bo nov predlog proračuna skupaj z evropskim Skladom za okrevanje predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila 20. maja.
Evropska komisija že pripravlja nov predlog večletnega finančnega okvira, predstavljen bo predvidoma prihodnji teden.
Med premostitvenimi ukrepi, ki jih je pripravila Evropska komisija za hitrejše okrevanje držav, je tudi naložbena pobuda EU v odziv na koronavirus. Pobuda predvideva prerazporeditev skupno 37 milijard evrov na evropski ravni; za Slovenijo je predvidenih 600 milijonov evrov.
Evropska komisija je sredstva naložbene pobude v odziv na koronavirus prerazporedila iz neporabljenih sredstev in predfinanciranja več strukturnih in investicijskih skladov iz obdobja 2014-2020, pojasnjuje vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič:
Vse skupaj obsega 600 milijonov evrov. Za zdaj je Slovenija že pripravila prvi del, 280 milijonov na področju zdravstva, gospodarstva, dela in izobraževanja; to so nepovratna sredstva.
Države imajo pri določanju prioritet porabe sredstev proste roke; novost je, da nacionalno sofinanciranje ni potrebno, saj gre za 100-odstotno evropsko financiranje. Slovenija bo sredstva med drugim namenila krepitvi naložb v zdravstvu, nujni in zaščitni opremi; na trgu dela bo podprla skrajšan delovni čas. Paleta je široka, dodaja državna sekretarka Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Monika Kirbiš Rojs:
V ta namen smo zaenkrat uporabili samo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in Socialnega sklada, medtem ko se Kohezijskega sklada nismo dotikali, ker menimo, da bodo potem infrastrukturni projekti na področju okolja in prometa pomembni za vzpostavitev novega gospodarskega cikla.
Po dolgotrajnih neuspešnih usklajevanjih, ki jih je zaznamovala še pandemija koronavirusa, Evropska komisija sicer že pripravlja predlog novega okvira za proračun Unije med letoma 2021 in 2027; Zoran Stančič predvideva, da bo nov predlog proračuna skupaj z evropskim Skladom za okrevanje predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila 20. maja.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov