Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj ob 20.00 - Glasba Ludwiga van Beethovna in Tan Duna v neposrednem prenosu koncerta EBU iz Kölna.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1972 5. junij razglasila za svetovni dan okolja.
Ob 250-ti obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna naj bi ta dan letos obeležili z glasbo, seveda v navezavi na simfonijo, ki je v Beethovnovem opusu najbolj povezana z naravo, Pastoralno. Projekt tega dne je tako dobil naslov Projekt Beethovnove Pastoralne, v njem pa naj bi po celem svetu bi sodelovalo kar 250 orkestrov in glasbenikov, ki bi se tako javno izrekli za zaščito okolja.
Zaradi epidemije koronavirusa je projekt precej okleščen in večinoma bodo koncerti potekali prek interneta, mi pa se bomo projektu priključili prek satelita, prek Evroradijske mreže EBU, in sicer bomo poslušali poseben koncert, ki ga je ob tej priložnosti organiziral Zahodnonemški radio – WDR. Sprva naj bi poslušali koncert simfonične glasbe, ker pa orkestri zaradi epidemije še vedno ne delujejo, nas čaka večer komorne glasbe.
Začel se bo z Beethovnovo Simfonijo št. 6 v F-duru, op. 68 – Pastoralno, ki jo bomo slišali v priredbi za godalni sekstet, sledili pa bosta dve skladbi kitajskega sodobnega skladatelja Tan Duna, ki sta ravno tako izrazito povezani z naravo oziroma vplivom človeka na okolje:
V delu The Tears of Nature – Solze narave, Tan Dun opominja na naravne katastrofe. V prvem stavku koncerta za tolkala skozi pavke oživi strahovit potres v Kitajski provinci Sečuan iz leta 2008, sledi pa mu nežna žalostinka za žrtvami cunamija v Fokušimi iz leta 2011 izvedena na marimbo. Finale koncerta se dogaja v New Yorku, kjer Tan Dun trenutno živi, v njem pa z divjim plesom različnih tolkal opominja na hurikan Sandy, ki je New York opustošil leta 2012.
Zadnje delo na koncertnem sporedu nosi naslov Prayer and Blessing – Molitev in blagoslov in se nanaša na pandemijo koronavirusa, na koncertu pa bomo slišali že novo različico te skladbe, ki je praizvedbo doživela online 12. aprila letos v New Yorku. V izvirniku je delo napisano za sopran, godalni kvartet in 12 tamtamov, mi pa ga bomo slišali brez soprana.
Skladbe, ki jih bomo slišali so glasbeniki vnaprej posneli, in sicer je del snemanja potekal v Kölnu del pa na Dunaju, saj zaradi protikoronskih ukrepov solist in dirigent nista smela potovati v Nemčijo. Prvo skladbo bodo izvedli člani simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia – WDR, drugo so glasbeniki posneli na Dunaju v družinskem krogu solista tolkalca Martina Grubingerja, glasbeno vodstvo večera pa naj bi pripadlo Tan Dunu, ki je trenutno žal “ujet” na Kitajskem in je glasbenike nagovoril le prek spleta.
Kot ambasador današnjega dne je vsem poslušalcem poslal še eno video sporočilo:
Nocoj ob 20.00 - Glasba Ludwiga van Beethovna in Tan Duna v neposrednem prenosu koncerta EBU iz Kölna.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1972 5. junij razglasila za svetovni dan okolja.
Ob 250-ti obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna naj bi ta dan letos obeležili z glasbo, seveda v navezavi na simfonijo, ki je v Beethovnovem opusu najbolj povezana z naravo, Pastoralno. Projekt tega dne je tako dobil naslov Projekt Beethovnove Pastoralne, v njem pa naj bi po celem svetu bi sodelovalo kar 250 orkestrov in glasbenikov, ki bi se tako javno izrekli za zaščito okolja.
Zaradi epidemije koronavirusa je projekt precej okleščen in večinoma bodo koncerti potekali prek interneta, mi pa se bomo projektu priključili prek satelita, prek Evroradijske mreže EBU, in sicer bomo poslušali poseben koncert, ki ga je ob tej priložnosti organiziral Zahodnonemški radio – WDR. Sprva naj bi poslušali koncert simfonične glasbe, ker pa orkestri zaradi epidemije še vedno ne delujejo, nas čaka večer komorne glasbe.
Začel se bo z Beethovnovo Simfonijo št. 6 v F-duru, op. 68 – Pastoralno, ki jo bomo slišali v priredbi za godalni sekstet, sledili pa bosta dve skladbi kitajskega sodobnega skladatelja Tan Duna, ki sta ravno tako izrazito povezani z naravo oziroma vplivom človeka na okolje:
V delu The Tears of Nature – Solze narave, Tan Dun opominja na naravne katastrofe. V prvem stavku koncerta za tolkala skozi pavke oživi strahovit potres v Kitajski provinci Sečuan iz leta 2008, sledi pa mu nežna žalostinka za žrtvami cunamija v Fokušimi iz leta 2011 izvedena na marimbo. Finale koncerta se dogaja v New Yorku, kjer Tan Dun trenutno živi, v njem pa z divjim plesom različnih tolkal opominja na hurikan Sandy, ki je New York opustošil leta 2012.
Zadnje delo na koncertnem sporedu nosi naslov Prayer and Blessing – Molitev in blagoslov in se nanaša na pandemijo koronavirusa, na koncertu pa bomo slišali že novo različico te skladbe, ki je praizvedbo doživela online 12. aprila letos v New Yorku. V izvirniku je delo napisano za sopran, godalni kvartet in 12 tamtamov, mi pa ga bomo slišali brez soprana.
Skladbe, ki jih bomo slišali so glasbeniki vnaprej posneli, in sicer je del snemanja potekal v Kölnu del pa na Dunaju, saj zaradi protikoronskih ukrepov solist in dirigent nista smela potovati v Nemčijo. Prvo skladbo bodo izvedli člani simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia – WDR, drugo so glasbeniki posneli na Dunaju v družinskem krogu solista tolkalca Martina Grubingerja, glasbeno vodstvo večera pa naj bi pripadlo Tan Dunu, ki je trenutno žal “ujet” na Kitajskem in je glasbenike nagovoril le prek spleta.
Kot ambasador današnjega dne je vsem poslušalcem poslal še eno video sporočilo:
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov