Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srečko Kosovel: Italijanska kultura
Slovenski Narodni dom v Trstu 1920.
Delavski dom v Trstu 1920.
Žitna polja v Istri gorijo.
Fašisti groze ob volitvah.
Srce postaja odporno kot kamen.
Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi?
Stara ženica umira v molitvah.
Slovenstvo je progresiven faktor.
Človečanstvo je progresiven faktor.
Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja.
Gandhi, Gandhi, Gandhi!
Edinost gori, gori,
naš narod duši, duši.
V tednu obletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bodo tržaško obarvane tudi literarne oddaje
O Trstu pa je razmišljala tudi pisateljica in zgodovinarka Jan Morris, ki sodi med najpomembnejše valižanske in britanske avtorje potopisov. V slovenščino imamo prevedeni njeni deli Trst in kaj pomeni nikjer (2001) ter Benetke (knjiga je prvič izšla leta 1960 in bila pozneje večkrat dopolnjena). Pisateljičino doživljanje Trsta skozi intimni in zgodovinski spomin lahko začutite v oddaji Spomini, pisma in potopisi.
Poudarek tega tedna je stoletnica fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu. Obletnici tega tragičnega dogodka namenjamo na Radiu Slovenija široko pozornost v različnih oddajah. Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma in ponedeljkova Ars humana (14.05, Ars) bo zastavila vprašanja, zakaj je tako težko vrniti Narodni dom in kaj pomeni vrnitev za Slovence ter ali se je fašizem v Trstu le potuhnil? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo Alen Jelen zastavil gostom oddaje, ki bo v neposrednem prenosu potekala v Tržaškem knjižnem središču.
Travmatični požig Narodnega doma v Trstu pa seveda odzvanja tudi v literaturi – temo so ključno oblikovali trije kanonizirani avtorje – Srečko Kosovel, Boris Pahor in Alojz Rebula. Ta pomembna tema je po besedah Marije Pirjevec Paternu šla skozi tri stilne formacije novejše slovenske književnosti: ekspresionizem, novi realizem in sodobno esejizirano pripoved, besedam vseh treh literarnih velikanov pa boste lahko prisluhnili v tem tednu.
Kako zveni pesem Italijanska kultura Srečka Kosovela lahko na radijskih valovih slišite 13. julija ob 8.00 in 19.25. Pesem z ironičnim naslovom je nastala nekaj let po požigu Narodnega doma, ko so italijanski skrajneži zažgali še slovensko tiskarno Edinost, zavest hude nacionalne ogroženosti pa Kosovela kljub njegovi odprtosti modernizmu vrača nazaj k preprosti, skupni besedi.
Srečko Kosovel: Italijanska kultura
Slovenski Narodni dom v Trstu 1920.
Delavski dom v Trstu 1920.
Žitna polja v Istri gorijo.
Fašisti groze ob volitvah.
Srce postaja odporno kot kamen.
Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi?
Stara ženica umira v molitvah.
Slovenstvo je progresiven faktor.
Človečanstvo je progresiven faktor.
Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja.
Gandhi, Gandhi, Gandhi!
Edinost gori, gori,
naš narod duši, duši.
V tednu obletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bodo tržaško obarvane tudi literarne oddaje
O Trstu pa je razmišljala tudi pisateljica in zgodovinarka Jan Morris, ki sodi med najpomembnejše valižanske in britanske avtorje potopisov. V slovenščino imamo prevedeni njeni deli Trst in kaj pomeni nikjer (2001) ter Benetke (knjiga je prvič izšla leta 1960 in bila pozneje večkrat dopolnjena). Pisateljičino doživljanje Trsta skozi intimni in zgodovinski spomin lahko začutite v oddaji Spomini, pisma in potopisi.
Poudarek tega tedna je stoletnica fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu. Obletnici tega tragičnega dogodka namenjamo na Radiu Slovenija široko pozornost v različnih oddajah. Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma in ponedeljkova Ars humana (14.05, Ars) bo zastavila vprašanja, zakaj je tako težko vrniti Narodni dom in kaj pomeni vrnitev za Slovence ter ali se je fašizem v Trstu le potuhnil? To je le nekaj vprašanj, ki jih bo Alen Jelen zastavil gostom oddaje, ki bo v neposrednem prenosu potekala v Tržaškem knjižnem središču.
Travmatični požig Narodnega doma v Trstu pa seveda odzvanja tudi v literaturi – temo so ključno oblikovali trije kanonizirani avtorje – Srečko Kosovel, Boris Pahor in Alojz Rebula. Ta pomembna tema je po besedah Marije Pirjevec Paternu šla skozi tri stilne formacije novejše slovenske književnosti: ekspresionizem, novi realizem in sodobno esejizirano pripoved, besedam vseh treh literarnih velikanov pa boste lahko prisluhnili v tem tednu.
Kako zveni pesem Italijanska kultura Srečka Kosovela lahko na radijskih valovih slišite 13. julija ob 8.00 in 19.25. Pesem z ironičnim naslovom je nastala nekaj let po požigu Narodnega doma, ko so italijanski skrajneži zažgali še slovensko tiskarno Edinost, zavest hude nacionalne ogroženosti pa Kosovela kljub njegovi odprtosti modernizmu vrača nazaj k preprosti, skupni besedi.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov