Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strokovna žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila.
Strokovna žirija v sestavi Tadeja Krečič Scholten, predsednica, Tatjana Jamnik in Gašper Troha, člana, je dobila v branje 763 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj do ponedeljka, 22. junija 2020 prek spletnega obrazca. Izmed teh je bilo 29 besedil podvojenih, kar pomeni, da je bilo novih zgodb dejansko 734. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila:
1. nagrada:
Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)
2. nagrada:
Premene (šifra: Lilian)
3. nagrada:
Brez naslova (šifra: manonegra)
V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje:
Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)
Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'être, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Premene (šifra: Lilian)
Impresija o stresnem delovniku nekega pripravnika je napisana v slogu ludističnega poizkusa: vse besede se začenjajo na črko P. Ta omejitev močno oteži pisanje, pa vendar je avtorici oziroma avtorju uspelo preseči formalizem in napisati napeto kratko zgodbo, ki bralca takoj potegne v pripovedovalčev svet. Ta je izrisan groteskno, vendar ohranja jasne poteze resničnosti, saj se posveča žgočim socialnim temam, kot sta slabo plačano začasno delo in zapuščenost ostarelih, hkrati pa opozarja tudi na težo osebne odgovornosti in etičnih odločitev.
Brez naslova (šifra: manonegra)
»Kljun čolna je lahkotno zaril v plitvino, odrivajoč zrnca peska na stran.« Tako se začne zgodba, ki bralca prestavi v očarljivi zaliv na obali Mozambika. Na prizorišče prevare, ki to hkrati tudi ni. Se pravi: ali je igranje vloge, ki jo od starega ribiča željno pričakujejo zahodnjaki, prevara ali ne? Ali šele namig na resnično prevaro poudari, nadomesti oziroma razkrinka lažne solze? V nadvse spretnem tkanju pripovedi s premišljeno izbranim besediščem je mogoče videti in občutiti nešteto odtenkov fantastično lepe narave, v nasprotju z njo pa sivo siromašnost protagonistov in široki razpon njihovih čustev. Z zadnjim, odločilnim stavkom avtor oziroma avtorica odpre tragično perspektivo, ki zaradi prevare ne bo nikdar drugačna.
Za odkup je žirija izbrala naslednje zgodbe:
Žirija je soglasno ugotovila, da je bilo upoštevanja vrednih besedil še več. Spodaj navedenih dvajset zgodb si zasluži posebno omembo kot vzpodbudo – predvsem mlajšim – avtorjem in avtoricam.
Strah (šifra: Ne bom)
Poslednji zmenek (šifra: lesnata potonika)
Zadnji izvid (šifra: Virus)
Varilec in škržad (šifra: feral)
Ana se zbudi (šifra: Breza)
Deklica, ki v pravljice je verjela (šifra: deklica)
G. Noi (šifra: 1986FT)
Pozdrav iz Mirandije (šifra: POTEMKIN)
Peklenski krog (šifra: Peklenski krog)
V zavetju molka (šifra: Koronček)
Sam (šifra: SAM)
Stopnice (šifra: bari1)
Oprostite (šifra: Otilija)
Obrok v temi (šifra: PolarMonkey)
Zverina (šifra: Razbojnik št. 8)
Ogledalo (šifra: Harfagri)
Mucki na varnem v gobčku mame muce (šifra: zavora)
Prekleta Nemčija (šifra: Luigi)
Nekega jutra, ko se zdani (šifra: Canis_lupus)
Alica (šifra: veseličlovek42)
Avtorje oziroma avtorice treh nagrajenih zgodb in štirih zgodb, predlaganih za odkup, prosimo, da nam čim prej, najkasneje pa do 9. avgusta, z izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo prek e-naslova Ars@rtvslo.si in pripišejo svoje podatke. Avtorje in avtorice zgodb bomo razglasili v septembru, prvonagrajeno zgodbo pa bo v neposrednem prenosu interpretiral dramski igralec. Vse izbrane zgodbe bodo na sporedu v jesenskih mesecih v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija.
Strokovna žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila.
Strokovna žirija v sestavi Tadeja Krečič Scholten, predsednica, Tatjana Jamnik in Gašper Troha, člana, je dobila v branje 763 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj do ponedeljka, 22. junija 2020 prek spletnega obrazca. Izmed teh je bilo 29 besedil podvojenih, kar pomeni, da je bilo novih zgodb dejansko 734. Žirija je izbrala štiri zgodbe za odkup, tri pa je nagradila:
1. nagrada:
Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)
2. nagrada:
Premene (šifra: Lilian)
3. nagrada:
Brez naslova (šifra: manonegra)
V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje:
Vlak ob 6.15 (šifra: Bledolični)
Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega.
Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'être, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Premene (šifra: Lilian)
Impresija o stresnem delovniku nekega pripravnika je napisana v slogu ludističnega poizkusa: vse besede se začenjajo na črko P. Ta omejitev močno oteži pisanje, pa vendar je avtorici oziroma avtorju uspelo preseči formalizem in napisati napeto kratko zgodbo, ki bralca takoj potegne v pripovedovalčev svet. Ta je izrisan groteskno, vendar ohranja jasne poteze resničnosti, saj se posveča žgočim socialnim temam, kot sta slabo plačano začasno delo in zapuščenost ostarelih, hkrati pa opozarja tudi na težo osebne odgovornosti in etičnih odločitev.
Brez naslova (šifra: manonegra)
»Kljun čolna je lahkotno zaril v plitvino, odrivajoč zrnca peska na stran.« Tako se začne zgodba, ki bralca prestavi v očarljivi zaliv na obali Mozambika. Na prizorišče prevare, ki to hkrati tudi ni. Se pravi: ali je igranje vloge, ki jo od starega ribiča željno pričakujejo zahodnjaki, prevara ali ne? Ali šele namig na resnično prevaro poudari, nadomesti oziroma razkrinka lažne solze? V nadvse spretnem tkanju pripovedi s premišljeno izbranim besediščem je mogoče videti in občutiti nešteto odtenkov fantastično lepe narave, v nasprotju z njo pa sivo siromašnost protagonistov in široki razpon njihovih čustev. Z zadnjim, odločilnim stavkom avtor oziroma avtorica odpre tragično perspektivo, ki zaradi prevare ne bo nikdar drugačna.
Za odkup je žirija izbrala naslednje zgodbe:
Žirija je soglasno ugotovila, da je bilo upoštevanja vrednih besedil še več. Spodaj navedenih dvajset zgodb si zasluži posebno omembo kot vzpodbudo – predvsem mlajšim – avtorjem in avtoricam.
Strah (šifra: Ne bom)
Poslednji zmenek (šifra: lesnata potonika)
Zadnji izvid (šifra: Virus)
Varilec in škržad (šifra: feral)
Ana se zbudi (šifra: Breza)
Deklica, ki v pravljice je verjela (šifra: deklica)
G. Noi (šifra: 1986FT)
Pozdrav iz Mirandije (šifra: POTEMKIN)
Peklenski krog (šifra: Peklenski krog)
V zavetju molka (šifra: Koronček)
Sam (šifra: SAM)
Stopnice (šifra: bari1)
Oprostite (šifra: Otilija)
Obrok v temi (šifra: PolarMonkey)
Zverina (šifra: Razbojnik št. 8)
Ogledalo (šifra: Harfagri)
Mucki na varnem v gobčku mame muce (šifra: zavora)
Prekleta Nemčija (šifra: Luigi)
Nekega jutra, ko se zdani (šifra: Canis_lupus)
Alica (šifra: veseličlovek42)
Avtorje oziroma avtorice treh nagrajenih zgodb in štirih zgodb, predlaganih za odkup, prosimo, da nam čim prej, najkasneje pa do 9. avgusta, z izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo prek e-naslova Ars@rtvslo.si in pripišejo svoje podatke. Avtorje in avtorice zgodb bomo razglasili v septembru, prvonagrajeno zgodbo pa bo v neposrednem prenosu interpretiral dramski igralec. Vse izbrane zgodbe bodo na sporedu v jesenskih mesecih v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija.
Včeraj se je v Palermu začela mednarodna skladateljska tribuna Rostrum. Na tej platformi, ki jo je leta 1955 ustanovil Mednarodni svet, takrat še pod okriljem UNESCa, si radijske postaje izmenjajo izbrane nove posnetke del sodobnih skladateljev, delegati sodelujočih postaj pa izbirajo najbolj prepričljive med njimi. Radio Slovenija tokrat predstavlja koncert za violončelo in orkester Unveiled Vita Žurája, s tribune pa poroča letošnji delegat Primož Trdan.
NAPOVED: V Slovenskem etnografskem muzeju nocoj ob 18. uri odpirajo razstavo Plečnikova Lectarija. S Plečnikom in njegovo Lectarijo, ki je tik pred drugo svetovno vojno zaživela na Kongresnem trgu, je povezana tudi Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Oba ambienta bosta odslej na ogled na stalni razstavi.
Na smrt velikega književnika Borisa Pahorja so se odzvali tudi njegovi sodelavci in prijatelji. Nekaj njihovih misli je zbral Gregor Podlogar.
Prihodnji teden se v Izoli začenja 18. Kino otok, festival mednarodnega avtorskega filma, ki se po dveh letih prilagojenih epidemijskih izdaj tudi vrača v svoj tradicionalni termin: prvi teden junija. Festival letos prinaša filme iz Madžarske, Kanade in Ukrajine, Belorusije, Italije, Škotske, Francije, Malte, Indije, Hrvaške, Srbije, Kolumbije in drugih držav, v sredo pa ga bo odprl dokumentarni film Izginjanje, ki raziskuje osebno, družinsko, družbeno in politično zgodovino – in sodobnost – dvojezične avstrijske Koroške, kjer slovenskega jezika v javnih prostorih že dolgo ni več slišati.
Bo 75. zlato palmo spet prejel Šved Ruben Östlund ali pa bo šla ponovno v roke Romuna Cristiana Mungiuja? Jo bo dobil Poljak Jerzy Skolimowski?
Od petka, 27. maja, do nedelje, 29. maja, po vsej Sloveniji poteka arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Gre za eno redkih priložnosti, ki omogočajo izkušnjo, da ljudje v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. Tema letošnjega festivala je "Arhitektura v novi realnosti".
Dokumentarec raziskuje burno zgodovino zapuščenega koncertnega klavirja, čigar domovanje je po nenavadnem spletu naključi že več kot 60 let prav dramski studio 01 Radia Slovenija. Strniši je ta koncertni Bösendorfer naposled predstavljal vir obsežnega navdiha. Na njem je ustvaril album z istoimenskim naslovom, z njega odpihnil prah, ki je s tem vsaj delno razkril tudi tančine naše polpretekle zgodovine. V radiofonski jezik je esejska razmišljanja, sprva nastala pod redakcijsko zasnovo Marka Crnkoviča za spletno revijo Fokuspokus, prevedel režiser Klemen Markovčič. Tako je nastala samosvoja zvočna pripoved o tem resnično posebnem klavirju na Radiu Slovenija, ki pa je od premiere dokumentarca leta 2018 doživel tudi celovito prenovo za katero je v resnici najbolj zaslužna prav ta radiofonska raziskava. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Pripovedovalec – Renato Horvat Vodja pogovora – Klemen Markovčič Sogovornika – Matija Milčinski in Peter Hribar Interpret – Gorazd Logar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2018
Srečanje, ki je obsegalo pet predavanj in ogled filma, je bilo posvečeno enemu od najbolj izstopajočih in najbolj plodovitih nemških intelektualcev svojega časa Siegfriedu Kracauerju (1889 – 1966). Povod pa je bil izid prevoda njegovega dela Ornamenti množice (Založba *cf, 2021), ki velja za njegovo najbolj vplivno delo. Siegfried Kracauer pri nas ni širše poznan mislec, in to navkljub dejstvu, da je prevod tega dela že četrta knjižna objava tega avtorja pri nas. Pred tem so izšle še knjižne objave: Filmska čitanka (Slovenska kinoteka, 2017), roman Ginster (CZ, 2014) in razprava Uslužbenci (Založba *cf, 2013). Krackauerjeva življenjska zgodba na samosvoj način uteleša zgodovino 20. stoletja in je močno vpliva tudi na njegovo delo. Prevajalka Anja Naglič je povedala, da je "Krackauerjevo življenje je tako zasebno kot poklicno potekalo v znamenju eksteritorialnosti, če si izraz sposodim kar pri njem samem. Kot jud je bil napol tujec v Nemčiji, kot nemški emigrant tujec v Franciji in v ZDA, in kar trikrat je začel svoje (poklicno) življenje na novo – leta 1921, ko se je iz arhitekta prelevil v novinarja, leta 1933 z begom iz Nemčije v Francijo in leta 1941 z begom v ZDA". Delo Ornament množice je izšlo leta 1963, v njem pa je avtor izbral 24 od nekaj sto esej, ki jih je napisal v času weimarske republike. V njih na interdisciplinarni način pretresa (moderno) življenje zgodnjega 20. stoletja in analizira pojave množične kulture. Vsak na svoj način so to osvetlili tudi vsi predavatelji na dogodku: Anja Naglič, Miloš Kosec, Magdalena Germek, Rok Vevar in Marko Jenko, ki je med drugim povedal: "Če se spomnite filma Plesalka v temi Larsa von Trierja, tu lahko začutite rojevanje glasbe iz zvokov stroja, iz ponavljajočih gibov. Tukaj se odpira polje ornamenta. Prav na tej točki, bi lahko rekli, da se nekaj osamosvaja – proces proizvajanja nečesa se pervertira, se ovije vase, je samo sebi namen. To je tisto, kar je tu ključno." In kot je Marko Jenko še zapisal v spremni besedi dela Ornament množice: "Ornament je bistven za bistvo. Je točka skupnega pogleda množice, kjer je množica, in to materialno, mnogo bolj iskrena, kot se ji morda zdi." Kracauerjeva misel – kar je potrdil tudi dogodek v Kinu Šiška – še danes precej intenzivno nagovarja teoretike in raziskovalce s področij sociologije, filozofije, sodobnega plesa, likovne umetnosti, arhitekture in filma.
Letizia Battaglia, (1935-2022) ni bila le fotografinja, predvsem je bila in hotela biti neodvisna in svobodna ženska, ki se je za pot fotoreporterke odločila razmeroma pozno, in še to ne po lastni izbiri. Ob končanem članku so jo vprašali, kje pa so fotografije? In tako se je začel počasen prehod od novičarke do kritične intelektualke, pogumne fotoreporterke, ki je čutila, da mora prizore s 50mm objektivom posneti od blizu. Tako v Italiji kot po svetu je postala prepoznavna zaradi fotografiranja žrtev mafije na italijanskem jugu.
Če Ivan Štrekelj ne bi bil gluh, bi bil gotovo vidna figura slovenske umetnosti, meni Petra Rezar, ki je z Matejo Breščak pripravila razstavo v Narodni galeriji, o umetniku pa je napisala tudi knjigo. Ustvarjal je predvsem realistične portrete in ženske akte, v njegovih delih pa slutimo zadržano izpoved nemoči, tišine in osamljenosti, preberemo v razstavnem besedilu. To velja tudi za naslovno podobo, kip z naslovom Poplava upodobitev utapljajoče se deklice, ki hlasta za zrakom. Mateja Breščak pove, da je razstava nastala v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Donirali so jim nekaj Štrekljevih del, ki so jih imeli v lasti, na razstavo pa so vključili tudi dvanajst opisov umetnin v znakovnem jeziku. Leta 1916 rojeni Štrekelj je bil tudi aktivist v krogu gluhih takratne organizacije v Juglaviji, sicer pa je najprej študiral v Beogradu, ko so po vojni ustanovili likovno akademijo v Ljubljani, pa se je vpisal v tretji letnik kiparstva. Med njegovimi profesorji najdemo velika imena slovenskega kiparstva, kot sta Frančišek Smerdu in Boris Kalin, ki ju je zaznamoval študij na zagrebški akademiji. Štirideset kipov, šestnajst del na papirju, ena oljna slika in fotografije javnih spomenikov in nagrobnikov bo na razstavi Kipar Ivan Štrekelj (1916-1975) v ljubljanski Narodni galeriji na ogled do 2. oktobra.
Neveljaven email naslov