Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog novega Pravilnika o strokovnih komisijah
Ministrstvo za kulturo je ponovno presenetilo. Kot navajajo pri sindikatu Glosa in društvu Asociacija ministrstvo z novim predlogom Pravilnika o strokovnih komisijah znižuje demokratične in strokovne standarde odločanja v kulturi. Predlog je bil objavljen nenadno in brez posvetovanja s civilno družbo.
Ta čas bi od Ministrstva za kulturo pričakovali drugačne odločitve, poudarjata predsednica društva Asociacija Inga Remeta in predsednik Sindikata Glosa Mitja Šuštar. Strokovne komisije odločajo o razdeljevanju sredstev za kar 18 področij. Predlog novega pravilnika z manjšimi izjemami niža število njihovih članov, imenovani bodo na povabilo ministra, dva od treh sta lahko uslužbenca ministrstva, predsednika komisije imenuje minister.
Strokovne komisije so sicer bile v preteklosti deležne kritik, nekatere odločitve so bile spodbijane na sodiščih, politiki pa se že dolgo očita, da se skriva za komisijami in ne prevzame odgovornosti. Vendar komisije po obstoječem pravilniku delujejo komaj leto in pol, zato ne moremo v celoti vedeti, ali začenjajo dobro delovati.
Obrazložitev ministrstva je naslednja: "Sprememba je utemeljena z bolj učinkovitim delom. Izkazalo se je, da večje število članov, kot je bilo določeno s sedanjim pravilnikom, v nekaterih primerih predstavlja veliko oviro za učinkovito delovanje strokovnih komisij. Ker pa je za posamezna področja potrebno večje število članov, je tudi v novem pravilniku to opredeljeno med izjemami.
Možnost je vključena zato, da bi olajšali delo strokovnih komisij, saj so med uslužbenci ministrstva za kulturo zaposleni tudi strokovnjaki, ki poznajo kontinuiteto in razvoj posameznih področij in lahko s svojim strokovnim znanjem pripomorejo k večji učinkovitosti dela strokovnih komisij, saj so sestavni del v procesu delovanja resorja."
Predlog novega Pravilnika o strokovnih komisijah
Ministrstvo za kulturo je ponovno presenetilo. Kot navajajo pri sindikatu Glosa in društvu Asociacija ministrstvo z novim predlogom Pravilnika o strokovnih komisijah znižuje demokratične in strokovne standarde odločanja v kulturi. Predlog je bil objavljen nenadno in brez posvetovanja s civilno družbo.
Ta čas bi od Ministrstva za kulturo pričakovali drugačne odločitve, poudarjata predsednica društva Asociacija Inga Remeta in predsednik Sindikata Glosa Mitja Šuštar. Strokovne komisije odločajo o razdeljevanju sredstev za kar 18 področij. Predlog novega pravilnika z manjšimi izjemami niža število njihovih članov, imenovani bodo na povabilo ministra, dva od treh sta lahko uslužbenca ministrstva, predsednika komisije imenuje minister.
Strokovne komisije so sicer bile v preteklosti deležne kritik, nekatere odločitve so bile spodbijane na sodiščih, politiki pa se že dolgo očita, da se skriva za komisijami in ne prevzame odgovornosti. Vendar komisije po obstoječem pravilniku delujejo komaj leto in pol, zato ne moremo v celoti vedeti, ali začenjajo dobro delovati.
Obrazložitev ministrstva je naslednja: "Sprememba je utemeljena z bolj učinkovitim delom. Izkazalo se je, da večje število članov, kot je bilo določeno s sedanjim pravilnikom, v nekaterih primerih predstavlja veliko oviro za učinkovito delovanje strokovnih komisij. Ker pa je za posamezna področja potrebno večje število članov, je tudi v novem pravilniku to opredeljeno med izjemami.
Možnost je vključena zato, da bi olajšali delo strokovnih komisij, saj so med uslužbenci ministrstva za kulturo zaposleni tudi strokovnjaki, ki poznajo kontinuiteto in razvoj posameznih področij in lahko s svojim strokovnim znanjem pripomorejo k večji učinkovitosti dela strokovnih komisij, saj so sestavni del v procesu delovanja resorja."
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov