Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O zgodbah ljubljanskega študentskega gibanja med letoma 1964 in 1974.
Pisalo se je leto 1968 ... svet se je dvignil na noge in pisal zgodovino. Tudi pri nas. O zgodbah ljubljanskega študentskega gibanja med letoma 1964 in 1974 lahko beremo v zborniku z naslovom 1968: čas upora, upanja in domišljije, ki je izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Obdobje od sredine 60. let do polovice 70. let, ko so razcepi v družbi in konflikti po svetu odprli prostor aktivistom, je v zborniku opredeljeno kot izjemno obdobje. Sourednik, takratni študentski aktivist in kasneje profesor filozofije Darko Štrajn danes ocenjuje njegov pomen:
Takratna dogajanja so tudi sama sebe razumela kot vsakršno možno revolucijo; revolucijo, ki je bila polna imaginacije. Pojem revolucije takrat ni imel le politične konotacije. Mislim, da je po 50 letih prevladalo neko soglasje o tem, da so dogajanja 60. let v resnici bila revolucija; vendar revolucija v drugačnem smislu – tudi v tem, da so tudi sam pojem revolucije revolucionirala. Ni šlo za politični prevrat, ampak je šlo za transformacijo številnih družbenih področij. Globoko je segla ta revolucija: v vsakdanjo moralo; v razumevanje različnosti; zelo je vplivala na status spolov. Poleg tega je na tudi političnem področju nekaj premaknila, ampak to bili dolgoročni valovi v smer ponovne definicije demokracije. Veliko je bilo tudi inovacij, kot na primer na področju okolja: v tistem času je prišlo do izuma tega, da nismo sami na svetu, ampak da so poleg nas živali, rastline.
Zbrana besedila iz zbornika so nastala iz posebnega portala MMC-ja z naslovom V iskanju svobode. Portal so postavili leta 2018 ob obletnici gibanja. Tam lahko še vedno najdete družboslovno-humanistične eseje, zgodovinske opise, literarne sestavke, spomine na takratni čas in ljudi. Novinarka MMC-ja Ana Svenšek:
Skupaj z Muzejem novejše zgodovine in založbo Beletrina smo želeli obuditi spomin in s časovne distance pogledati na to burno študentsko dogajanje pred 50 leti. Zato sem se sestala z gospo Goranko Kreačič, ki je bila med akterji ljubljanskega študentskega gibanja. To srečanje je privedlo do zelo dragocenega sodelovanja, saj ima gospa ob izvrstnem spominu na takratne dogodke tudi bogat fotografski arhiv in predvsem še vedno vzdržuje stike s kar nekaj tedanjimi somišljeniki. Ti so potem svoje spomine, poglede in interpretacije tega obdobja prelili na papir, mi pa smo jih objavljali na našem posebnem portalu in tako je nastala nekakšna spletna zbirka osebnih zgodb študentskega gibanja v Ljubljani.
Zbornik z naslovom 1968: Čas upora, upanja in domišljije razširja in dopolnjuje besedila z MMC-jevega portala, ki so jih prispevali tudi mlajši avtorji. Naj dodam še to, da bomo prihodnje leto obeleževali sorodni dogodek, zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se je odvila med 26. majem in 2. junijem 1971.
O zgodbah ljubljanskega študentskega gibanja med letoma 1964 in 1974.
Pisalo se je leto 1968 ... svet se je dvignil na noge in pisal zgodovino. Tudi pri nas. O zgodbah ljubljanskega študentskega gibanja med letoma 1964 in 1974 lahko beremo v zborniku z naslovom 1968: čas upora, upanja in domišljije, ki je izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Obdobje od sredine 60. let do polovice 70. let, ko so razcepi v družbi in konflikti po svetu odprli prostor aktivistom, je v zborniku opredeljeno kot izjemno obdobje. Sourednik, takratni študentski aktivist in kasneje profesor filozofije Darko Štrajn danes ocenjuje njegov pomen:
Takratna dogajanja so tudi sama sebe razumela kot vsakršno možno revolucijo; revolucijo, ki je bila polna imaginacije. Pojem revolucije takrat ni imel le politične konotacije. Mislim, da je po 50 letih prevladalo neko soglasje o tem, da so dogajanja 60. let v resnici bila revolucija; vendar revolucija v drugačnem smislu – tudi v tem, da so tudi sam pojem revolucije revolucionirala. Ni šlo za politični prevrat, ampak je šlo za transformacijo številnih družbenih področij. Globoko je segla ta revolucija: v vsakdanjo moralo; v razumevanje različnosti; zelo je vplivala na status spolov. Poleg tega je na tudi političnem področju nekaj premaknila, ampak to bili dolgoročni valovi v smer ponovne definicije demokracije. Veliko je bilo tudi inovacij, kot na primer na področju okolja: v tistem času je prišlo do izuma tega, da nismo sami na svetu, ampak da so poleg nas živali, rastline.
Zbrana besedila iz zbornika so nastala iz posebnega portala MMC-ja z naslovom V iskanju svobode. Portal so postavili leta 2018 ob obletnici gibanja. Tam lahko še vedno najdete družboslovno-humanistične eseje, zgodovinske opise, literarne sestavke, spomine na takratni čas in ljudi. Novinarka MMC-ja Ana Svenšek:
Skupaj z Muzejem novejše zgodovine in založbo Beletrina smo želeli obuditi spomin in s časovne distance pogledati na to burno študentsko dogajanje pred 50 leti. Zato sem se sestala z gospo Goranko Kreačič, ki je bila med akterji ljubljanskega študentskega gibanja. To srečanje je privedlo do zelo dragocenega sodelovanja, saj ima gospa ob izvrstnem spominu na takratne dogodke tudi bogat fotografski arhiv in predvsem še vedno vzdržuje stike s kar nekaj tedanjimi somišljeniki. Ti so potem svoje spomine, poglede in interpretacije tega obdobja prelili na papir, mi pa smo jih objavljali na našem posebnem portalu in tako je nastala nekakšna spletna zbirka osebnih zgodb študentskega gibanja v Ljubljani.
Zbornik z naslovom 1968: Čas upora, upanja in domišljije razširja in dopolnjuje besedila z MMC-jevega portala, ki so jih prispevali tudi mlajši avtorji. Naj dodam še to, da bomo prihodnje leto obeleževali sorodni dogodek, zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se je odvila med 26. majem in 2. junijem 1971.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov