Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavni nagradi so podelili Jette Ostan Vejrup in Vladimirju Vlaškaliću.
Letos je Loški oder nadomestil virtualni. Podelitev gledaliških nagrad sklada Staneta Severja smo si lahko ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič. Na prireditvi so se ob 50. obletnici smrti poklonili spominu Staneta Severja – gledališkega, filmskega in radijskega igralca.
Prejemnica Severjeve nagrade za poklicne igralske stvaritve, Jette Ostan Vejrup, članica ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, je na začetku igralske kariere izkušnje in uspehe žela na Danskem, v Veliki Britaniji, Združenih državah. V utemeljitvi nagrade lahko razberemo pomen celovite, razgledane osebnosti za dobro igro. Kot zapiše Zala Dobovšek, igralka vlogam vnaša polnokrvnost, izhajajočo iz trdnega igralskega razmisleka in samospraševanja. V zadnjih dveh letih je prepričala z velikim razponom vlog, med drugim je kot Klitajmestra v Nesrečnem rodu v etru antičnega in sodobnega opolnomočila ključna vprašanja o položaju žensk, v znanstvenem kabaretu 2020 pa, je ob petju in plesu izrazito izstopil njen glas in hkrati moč tihe prezence.
Njegova moč žari še v tišinah in ko se umakne v ozadje. On je igralska zverina, zapiše Diana Koloini o Vladimirju Vlaškaliću, članu drame SNG Maribor – še drugemu letošnjemu prejemniku Severjeve nagrade za poklicne dosežke. Pri njem se izrazito pokaže moč igralske energije. Skoraj ni gledališča v deželi, na oder katerega ne bi stopil. Svojo kariero je dolgo gradil kot igralski nomad. V zadnjih dveh letih je izstopil z vlogami Johna Halla v drami Lov na čarovnice, kot Arnolf v Molièrovi komediji Šola za žene, in seveda kot Andraž v poetični drami Grmače Daneta Zajca, ki mu je posebej segla v srce.
Za ljubiteljsko ustvarjalnost so letos nagradili Bojana Visterja iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Kot 10. porotnik v predstavi Dvanajst jeznih mož je, kot so zapisali, pot od zatajevane nestrpnosti do izbruha in nazadnje popolnega obupa opremil s prefinjenimi indici in detajli, ki so miniaturni smerokazi za gledalca. V Resno motenih, klasični besedni komediji, pa se je prepričljivo spopadel z vlogo taksista Petra, karakterja z obsesivno-kompulzivno motnjo. In še nagradi za stvaritve študentov dramske igre: Gaja Filač se je v igri Roberto Zucco neutrudno poglabljala, razdajala ter hkrati natančno izrisovala pot svojega tragičnega in hkrati svetlega, prodornega lika Punce. Klemen Kovačič pa je v predstavi H genotipu Hamlet svoj lik disciplinirano in natančno očistil vsega balasta in se z njim soočil »iz oči v oči« ter ustvaril nekaj neulovljivo pristnega, odrsko živega, polnega, celo duhovitega, predvsem pa pretresljivega.
Glavni nagradi so podelili Jette Ostan Vejrup in Vladimirju Vlaškaliću.
Letos je Loški oder nadomestil virtualni. Podelitev gledaliških nagrad sklada Staneta Severja smo si lahko ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič. Na prireditvi so se ob 50. obletnici smrti poklonili spominu Staneta Severja – gledališkega, filmskega in radijskega igralca.
Prejemnica Severjeve nagrade za poklicne igralske stvaritve, Jette Ostan Vejrup, članica ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega, je na začetku igralske kariere izkušnje in uspehe žela na Danskem, v Veliki Britaniji, Združenih državah. V utemeljitvi nagrade lahko razberemo pomen celovite, razgledane osebnosti za dobro igro. Kot zapiše Zala Dobovšek, igralka vlogam vnaša polnokrvnost, izhajajočo iz trdnega igralskega razmisleka in samospraševanja. V zadnjih dveh letih je prepričala z velikim razponom vlog, med drugim je kot Klitajmestra v Nesrečnem rodu v etru antičnega in sodobnega opolnomočila ključna vprašanja o položaju žensk, v znanstvenem kabaretu 2020 pa, je ob petju in plesu izrazito izstopil njen glas in hkrati moč tihe prezence.
Njegova moč žari še v tišinah in ko se umakne v ozadje. On je igralska zverina, zapiše Diana Koloini o Vladimirju Vlaškaliću, članu drame SNG Maribor – še drugemu letošnjemu prejemniku Severjeve nagrade za poklicne dosežke. Pri njem se izrazito pokaže moč igralske energije. Skoraj ni gledališča v deželi, na oder katerega ne bi stopil. Svojo kariero je dolgo gradil kot igralski nomad. V zadnjih dveh letih je izstopil z vlogami Johna Halla v drami Lov na čarovnice, kot Arnolf v Molièrovi komediji Šola za žene, in seveda kot Andraž v poetični drami Grmače Daneta Zajca, ki mu je posebej segla v srce.
Za ljubiteljsko ustvarjalnost so letos nagradili Bojana Visterja iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Kot 10. porotnik v predstavi Dvanajst jeznih mož je, kot so zapisali, pot od zatajevane nestrpnosti do izbruha in nazadnje popolnega obupa opremil s prefinjenimi indici in detajli, ki so miniaturni smerokazi za gledalca. V Resno motenih, klasični besedni komediji, pa se je prepričljivo spopadel z vlogo taksista Petra, karakterja z obsesivno-kompulzivno motnjo. In še nagradi za stvaritve študentov dramske igre: Gaja Filač se je v igri Roberto Zucco neutrudno poglabljala, razdajala ter hkrati natančno izrisovala pot svojega tragičnega in hkrati svetlega, prodornega lika Punce. Klemen Kovačič pa je v predstavi H genotipu Hamlet svoj lik disciplinirano in natančno očistil vsega balasta in se z njim soočil »iz oči v oči« ter ustvaril nekaj neulovljivo pristnega, odrsko živega, polnega, celo duhovitega, predvsem pa pretresljivega.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov