Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko muzejsko društvo v Velenju za muzealske dosežke v letu 2020 podelilo Valvasorjeva odličja
Letošnjo bolj slavnostno podelitev - saj gre tokrat za 50-o obletnico prve - so morali zaradi znanih ukrepov z maja prestaviti na september. Edina letošnja kandidatka za Valvasorjevo nagrado za življensko delo je bila tokrat tudi prejemnica tega najvišjega muzealskega odličja, kustosinja v Galeriji Velenje mag. Milena Koren Božiček, za dolgoletno strokovno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine in prispevka h galerijski ponudbi in k razvoju te galerije. Kot umetnostna zgodovinarka je v začetku 80-ih let vzporedno poučevala na tamkajšni šoli in v Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik vzpostavila galerijski kotiček, iz katerega se je skozi desetletja razvila Galerija Velenje v okviru Festivala Velenje. Ob prejemu nagrade je opozorila na to, da je muzealsko delo skupinsko. Z razstavami in študijami je obudila na pol pozabljene slikarke Miro Pregelj, Eldo Piščanec in Majdo Kurnik, ki je lani v Velenju dobila stalno razstavo. Preučila in predstavila je tudi dva umetnika iz Velenja, Alojza Zavolovška in Cirila Cesarja, skupaj z Narodno galerijo pa pripravila retrospektivno razstavo kiparja Ivana Napotnika, ki so jo leta 2008 predstavili tudi v Akademie der bildenden Künste na Dunaju.
Komisija društva je letos podelila 8 častnih Valvasorjevih priznanj za prispevek pri ohranjanju dediščine nekaj društvom in posameznikom za donacije. Podelili pa so kar 3 Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke. Za lansko razstavo »100 let novomeške pomladi« v Novem mestu jo je prejela avtorska skupina, ki je na dveh lokacijah Dolenjskega muzeja s konceptualno in domišljeno razstavo obudila spomin na mlade umetnike, ki so postavili izhodišče ekspresionizma in avantgarde pri nas. Muzealsko nagrado za dosežek je prejela avtorska skupina sedmih dediščinarjev Narodnega muzeja Slovenije za stalno razstavo »Zgodbe s stičišča svetov«. Gre za muzejsko pripoved o življenju ljudi na ozemlju današnje države od starejše kamene dobe pa do konca srednjega veka. Nastajala je od leta 2014 pa do lani, ko so jo sklenili, in bo seveda ostala na ogled. Tretjo letošnjo Valvasorjevo nagrado za dosežek pa je za razstavo »Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen od 1943 do 1945« prejela avtorska skupina Tržiškega muzeja pod vodstvom kustosinje Jane Babšek. Na obeh straneh Karavank sta bili v tem obdobju dve podružnici uničevalnega taborišča Mauthausen v Zgornji Avstriji z jetniki, ki so prisilno kopali predor Ljubelj pod nadzorom SS, zločinske vojaške formacije NSDAP. Jana Babšek nam je po telefonu povedala, da so razstavo posvetili umrlim in preživelim taboriščnikom, predvsem pa spominu na ta čas. Lani dopolnjena razstava in območje nekdanjega taborišča je od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena.
Slovensko muzejsko društvo v Velenju za muzealske dosežke v letu 2020 podelilo Valvasorjeva odličja
Letošnjo bolj slavnostno podelitev - saj gre tokrat za 50-o obletnico prve - so morali zaradi znanih ukrepov z maja prestaviti na september. Edina letošnja kandidatka za Valvasorjevo nagrado za življensko delo je bila tokrat tudi prejemnica tega najvišjega muzealskega odličja, kustosinja v Galeriji Velenje mag. Milena Koren Božiček, za dolgoletno strokovno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine in prispevka h galerijski ponudbi in k razvoju te galerije. Kot umetnostna zgodovinarka je v začetku 80-ih let vzporedno poučevala na tamkajšni šoli in v Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik vzpostavila galerijski kotiček, iz katerega se je skozi desetletja razvila Galerija Velenje v okviru Festivala Velenje. Ob prejemu nagrade je opozorila na to, da je muzealsko delo skupinsko. Z razstavami in študijami je obudila na pol pozabljene slikarke Miro Pregelj, Eldo Piščanec in Majdo Kurnik, ki je lani v Velenju dobila stalno razstavo. Preučila in predstavila je tudi dva umetnika iz Velenja, Alojza Zavolovška in Cirila Cesarja, skupaj z Narodno galerijo pa pripravila retrospektivno razstavo kiparja Ivana Napotnika, ki so jo leta 2008 predstavili tudi v Akademie der bildenden Künste na Dunaju.
Komisija društva je letos podelila 8 častnih Valvasorjevih priznanj za prispevek pri ohranjanju dediščine nekaj društvom in posameznikom za donacije. Podelili pa so kar 3 Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke. Za lansko razstavo »100 let novomeške pomladi« v Novem mestu jo je prejela avtorska skupina, ki je na dveh lokacijah Dolenjskega muzeja s konceptualno in domišljeno razstavo obudila spomin na mlade umetnike, ki so postavili izhodišče ekspresionizma in avantgarde pri nas. Muzealsko nagrado za dosežek je prejela avtorska skupina sedmih dediščinarjev Narodnega muzeja Slovenije za stalno razstavo »Zgodbe s stičišča svetov«. Gre za muzejsko pripoved o življenju ljudi na ozemlju današnje države od starejše kamene dobe pa do konca srednjega veka. Nastajala je od leta 2014 pa do lani, ko so jo sklenili, in bo seveda ostala na ogled. Tretjo letošnjo Valvasorjevo nagrado za dosežek pa je za razstavo »Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen od 1943 do 1945« prejela avtorska skupina Tržiškega muzeja pod vodstvom kustosinje Jane Babšek. Na obeh straneh Karavank sta bili v tem obdobju dve podružnici uničevalnega taborišča Mauthausen v Zgornji Avstriji z jetniki, ki so prisilno kopali predor Ljubelj pod nadzorom SS, zločinske vojaške formacije NSDAP. Jana Babšek nam je po telefonu povedala, da so razstavo posvetili umrlim in preživelim taboriščnikom, predvsem pa spominu na ta čas. Lani dopolnjena razstava in območje nekdanjega taborišča je od leta 1999 kulturni spomenik državnega pomena.
V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.
Vsebine Programa Ars
"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.
Vsebine Programa Ars
Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.
Neveljaven email naslov