Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Večer samospevov v interpretaciji Nike Gorič in Johana Barnoina

23.11.2021


Tretji koncert cikla PVC Slovenke filharmonije

Pretekli petek smo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije poslušali tretji koncert Pretežno vokalnega cikla, oziroma cikel PVC, ki je po svojem predhodniku Vokalnem abonmaju v svoji programski zasnovi ohranil en solistični recital torej večer  samospevov. Letos ga je pripravila naša priznana sopranistka Nika Gorič, z njo pa je nastopil njen študijski kolega z londonske Kraljeve akademije za glasbo, francoski pianist Johan Barnoin. Med občinstvom je sedela tudi Vesna Volk.

Občinstvo Slovenske filharmonije Niko Gorič že pozna, saj je že večkrat nastopila kot solistka z orkestrom, tokrat pa se je predstavila še kot interpretka veliko bolj intimnega žanra. Na koncertu je nastopila s francoskim pianistom Johanom Barnoinom.

Moči sta na tem tretjem koncertu cikla PVC združila dva tehnično izjemno podkovana interpreta, ki, kot je povedala že sopranistka, res odlično sodelujeta. Enakovredna partnerja sta drug drugemu v oporo, oba znata stopiti v ospredje, ali se umakniti v ozadje, ko to predpostavi glasba. Klavir je na primer odločno podkrepil vprašanje Ravelove Večne uganke, hkrati pa je tenkočutno slikal tudi kapljice fontane, bleščeče diamante, pa tudi bolj poglobljena vzdušja, melanholijo, ljubezen … čustva.

Program koncerta je bil zastavljen po sklopih, najprej smo poslušali dela skandinavskih avtorjev – Griega in Sibeliusa, sledili so samospevi ruskih mojstrov Musorgskega, Rahmaninova in Vlasova, za konec pa je zazvenela še glasba francoskega impresionizma, ki sta ga zastopala Ravel in Debussy, ter njunega sodobnika Pulenca. Občinstvo med posameznimi sklopi oziroma med glasbo različnih skladateljev ni zaploskalo, vendar izvajalcev to sploh ni zmotilo. Kljub temu sta brez težav preklapljala med različnimi zvočnimi svetovi posameznih skladateljev in vsebino samospevov, ki sta jih nato povedno interpretirala.

Iz Sibeliusovih težkih in temnih harmonij, samospevov, ki se ukvarjata s tematiko smrti, sta se brez predaha podala v Musorgskyjevo otroško sobo in iz hrepenenja prešla v zvedavost in otroško užaljenost ob krivičnem karanju varuške. Še šobico smo videli.

Ruskim samospevom je sledil kratek odmor, nato pa smo slišali še francoščino in hebrejščino – zadnjo v Ravelovi uglasbitvi aramejske molitve iz judovskega molitvenika: Kadiš – Naj bo tvoja slava. S to izvedbo pa je sopranistka pokazala še, da zna svojo interpretacijo lepo prilagoditi zvrsti glasbe, ki jo izvaja. Tako je bila nekoliko varčnejša pri rabi vibrata, njen ton je bil globlji, nekoliko bolj poln.

Večer sta glasbenika sklenila francosko, predvsem z ljubezenskimi in melanholičnimi občutenji, ki obema vidno ustrezajo, slišali pa smo tudi živahno in posmehljivo interpretacijo Debussyjevega samospeva Lutke, katerega tema sta Scaramouche in Pulcinella ter Pulencova pripovedna samospeva Montparnasse in Hyde Park.

S svojo doživeto interpretacijo sta Nika Gorič in Johan Barnoin na petkovem koncertu občinstvo očarala že v uvodu, koncentracijo pa sta uspešno zadržala vse do konca večera, ki se je sklenil z dodatkom. Svetlo in bleščeče, z lahnim dotikom tipk ali z donečim vibratom sta ustvarila večer, ki bi ga z veseljem podoživeli!


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Večer samospevov v interpretaciji Nike Gorič in Johana Barnoina

23.11.2021


Tretji koncert cikla PVC Slovenke filharmonije

Pretekli petek smo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije poslušali tretji koncert Pretežno vokalnega cikla, oziroma cikel PVC, ki je po svojem predhodniku Vokalnem abonmaju v svoji programski zasnovi ohranil en solistični recital torej večer  samospevov. Letos ga je pripravila naša priznana sopranistka Nika Gorič, z njo pa je nastopil njen študijski kolega z londonske Kraljeve akademije za glasbo, francoski pianist Johan Barnoin. Med občinstvom je sedela tudi Vesna Volk.

Občinstvo Slovenske filharmonije Niko Gorič že pozna, saj je že večkrat nastopila kot solistka z orkestrom, tokrat pa se je predstavila še kot interpretka veliko bolj intimnega žanra. Na koncertu je nastopila s francoskim pianistom Johanom Barnoinom.

Moči sta na tem tretjem koncertu cikla PVC združila dva tehnično izjemno podkovana interpreta, ki, kot je povedala že sopranistka, res odlično sodelujeta. Enakovredna partnerja sta drug drugemu v oporo, oba znata stopiti v ospredje, ali se umakniti v ozadje, ko to predpostavi glasba. Klavir je na primer odločno podkrepil vprašanje Ravelove Večne uganke, hkrati pa je tenkočutno slikal tudi kapljice fontane, bleščeče diamante, pa tudi bolj poglobljena vzdušja, melanholijo, ljubezen … čustva.

Program koncerta je bil zastavljen po sklopih, najprej smo poslušali dela skandinavskih avtorjev – Griega in Sibeliusa, sledili so samospevi ruskih mojstrov Musorgskega, Rahmaninova in Vlasova, za konec pa je zazvenela še glasba francoskega impresionizma, ki sta ga zastopala Ravel in Debussy, ter njunega sodobnika Pulenca. Občinstvo med posameznimi sklopi oziroma med glasbo različnih skladateljev ni zaploskalo, vendar izvajalcev to sploh ni zmotilo. Kljub temu sta brez težav preklapljala med različnimi zvočnimi svetovi posameznih skladateljev in vsebino samospevov, ki sta jih nato povedno interpretirala.

Iz Sibeliusovih težkih in temnih harmonij, samospevov, ki se ukvarjata s tematiko smrti, sta se brez predaha podala v Musorgskyjevo otroško sobo in iz hrepenenja prešla v zvedavost in otroško užaljenost ob krivičnem karanju varuške. Še šobico smo videli.

Ruskim samospevom je sledil kratek odmor, nato pa smo slišali še francoščino in hebrejščino – zadnjo v Ravelovi uglasbitvi aramejske molitve iz judovskega molitvenika: Kadiš – Naj bo tvoja slava. S to izvedbo pa je sopranistka pokazala še, da zna svojo interpretacijo lepo prilagoditi zvrsti glasbe, ki jo izvaja. Tako je bila nekoliko varčnejša pri rabi vibrata, njen ton je bil globlji, nekoliko bolj poln.

Večer sta glasbenika sklenila francosko, predvsem z ljubezenskimi in melanholičnimi občutenji, ki obema vidno ustrezajo, slišali pa smo tudi živahno in posmehljivo interpretacijo Debussyjevega samospeva Lutke, katerega tema sta Scaramouche in Pulcinella ter Pulencova pripovedna samospeva Montparnasse in Hyde Park.

S svojo doživeto interpretacijo sta Nika Gorič in Johan Barnoin na petkovem koncertu občinstvo očarala že v uvodu, koncentracijo pa sta uspešno zadržala vse do konca večera, ki se je sklenil z dodatkom. Svetlo in bleščeče, z lahnim dotikom tipk ali z donečim vibratom sta ustvarila večer, ki bi ga z veseljem podoživeli!


06.04.2022

Oskarji in Coda

V ponedeljek zjutraj je filmofile in drugo javnost po vsem svetu presenetila novica, da je oskarja za najboljši film prejel film, ki so mu napovedovali najmanj možnosti.


04.04.2022

Umrl je Emerik Bernard

Vsebine Programa Ars


01.04.2022

Laibach Kunst

Vsebine Programa Ars


31.03.2022

"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje"

"Film resničnost lovi neodvisno od volje samega avtorja. Film je hočeš nočeš življenje". To je misel Piera Paola Pasolinija in nocoj se v Slovenski kinoteki v Ljubljani s projekcijo filma Mama Rim iz leta 1962 začenja retrospektiva njegovih filmov. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975, ko je umrl v še danes nepojasnjenem napadu, posnel 13 celovečercev. In prav vse filme Piera Paola Pasolinija bomo videli na kinotečni retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. Retrospektiva na veliko kinotečno platno prihaja ob stoletnici Pasolinijevega rojstva; ta je bila 5. marca. Njegove filme bodo predvajali s 35 milimetrskih kopij. V Dvorani Silvana Furlana bodo odprli razstavo fotografij, med njimi tudi njegovega osnovnošolskega spričevala, saj je del mladosti preživel v Sloveniji, v Idriji; izdali pa bodo še prevod izbora njegovih filmskih esejev z naslovom Heretični empirizem. Potem ko se je uveljavil kot pesnik, pisatelj in angažirani intelektualec, se je Pier Paolo Pasolini v 60. letih prejšnjega stoletja posvetil filmom in posnel številne brezčasne klasike vse od Beračev do svojega zadnjega kontroverznega dela Salo ali 120 Sodome. Njegove premiere ni dočakal, saj je, še preden je film prišel v kino, podlegel brutalnemu napadu. Pasolini je sam dejal, da smrt za ustvarjalca tako kot montaža za film.


30.03.2022

Mesto in otok

Vsebine Programa Ars


30.03.2022

Mesto in otok

Vsebine Programa Ars


28.03.2022

Oskarji

Vsebine Programa Ars


28.03.2022

Letošnja podelitev oskarjev je pokazala moč televizije v živo, tako v dobrem kot v slabem smislu

Minula oskarjevska noč je bila za ženske v filmu zgodovinska: Jane Campion je za svoj film Moč psa kot tretja režiserka dobila oskarja za najboljšo režijo, film CODA režiserke Sian Heder je dobil glavno nagrado – oskarja za najboljši film in oskarja za najboljšo priredbo scenarija, Ariana DeBose je za svoj nastop v Zgodbi z zahodne strani kot prva ne-bela kvirovska igralka dobila oskarja za najboljšo stransko vlogo, Billie Eilish je oskarjevka postala pri rosnih 20 letih za najboljšo izvirno filmsko glasbo, kostumografinja Jenny Beavan pa je to za svoj prispevek h Krueli postala že tretjič. Dosežke ustvarjalk je sicer zasenčilo moško nasilje, ali, kot so zapisali pri britanskem časniku The Guardian: "Če Jane Campion kot tretja režiserka dobi oskarja za najboljšo režijo, ampak Will Smith oklofuta Chrisa Rocka, se je to sploh zgodilo?" Več, Tina Poglajen. Novozelandka Jane Campion je prva ženska, ki je bila za oskarja za najboljšo režijo nominirana dvakrat – prvič za film Klavir iz leta 1993. Moč psa, dekonstrukcija mita o "pravih moških", kavbojih, je bil s kar 12 nominacijami sicer favorit letošnje podelitve. "Zelo sem ponosna, da sem nocoj dobila nagrado in da sem še ena režiserka, ki ji bodo sledile četrta, peta, šesta, sedma, osma. Zelo me veseli, da napredujemo hitreje. To smo potrebovali, enakost je pomembna." je povedala nagrajenka. Nepričakovani zmagovalec letošnjih oskarjev je CODA, neodvisna družinska drama z za Hollywood precej skromnim desetmilijonskim proračunom, o najstnici, ki živi v družini gluhih in sanja o karieri v glasbi. V filmu nastopajo gluhonemi igralci in igralke, vključno s Troyem Kotsurjem, ki je dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo. Režiserka, Sian Heder: "Režiserka sem postala, ker sem videla to početi Jane Campion in druge režiserke. Upam, da bodo mlade ženske, ki si to želijo, videle mene; in da me bodo videli tudi neodvisni filmarji, ki se borijo, da bi lahko snemali. To je velik trenutek tudi za neodvisne filme. " Na neenak položaj spolov v filmski industriji je opozorila tudi komičarka Amy Schumer, ki je skupaj z Wando Sykes in Regino Hall povezovala letošnjo prireditev: "Akademija je letos najela tri ženske, ker je to še vedno ceneje, kot da bi najeli enega moškega, " je dejala.


25.03.2022

Oskarjevska vročica

Vsebine Programa Ars


23.03.2022

Onkraj objektiva

Vsebine Programa Ars


Stran 27 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov