Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj zahteva dodatno pozornost, saj se ravnanje vozila v določenih položajih lahko kar občutno spremeni
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se ravnanje vozila v določenih položajih lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo govoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, na kaj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu, pa bo opozoril Andrej Brglez.
Ford focus je prejel naziv slovenski avto leta do zdaj trikrat: leta 2000 in 2012, nazadnje pa je bil z zadnjo generacijo naš avto leta lani. Gre za model, pri katerem že dve desetletji izstopajo določene vrline, predvsem se spomnim, da smo že od začetka opazili in občutili, da je ta fordov model izjemno vodljiv in hvalimo njegovo zanesljivo lego na cesti. Seveda pa še posebno z veseljem izkoristimo priložnost, če nam v preizkus ponudijo avtomobil z oznako ST, kar pomeni več športnosti in dinamike. Tokrat ni šlo za bencinsko različico z več kot 200 kilovati moči, temveč za karavanskega focusa ST, ki ga poganja dvolitrski 140-kilovatni dizel, menjalnik pa je bil šeststopenjski ročni. Lahko povemo, da kombinacija deluje brezhibno. Avtomobil sicer ni pripravljen za izjemne zmogljivosti kot njegov bencinski sorodnik, a je v takem focusu tudi vse uglašeno tako, da se prav tako da bolj drzno »vzeti« kakšen ovinek. Sicer pa je ST z dizelskim motorjem lahko izjemno prijazen družinski prevoznik, ki se pelje prijetno umirjeno, če si to želimo. Ob kar precej prostora za zadaj sedeče na družinski značaj vozila namiguje tudi zelo prostoren prtljažnik, ki meri več kot 600 litrov. Ob vsem, kar ponuja in pravzaprav tudi pričakujemo od naprednega in modernega avtomobila, mislimo predvsem na pripomočke za več varnosti in udobja, cena dinamičnega in prostornega karavana naraste na 37 tisočakov, kar pa seveda, kot smo že vajeni, ni končna cena.
Pri Hondi nadaljujejo elektrifikacijo – zdaj nam ponujajo hibridni model jazz. Jazz je tudi v novi generaciji dokaj prostoren in udoben avtomobil, praktičen, s solidnimi voznimi lastnostmi in seveda tudi z nekaj izboljšavami. Izpostavljamo zelo tanek stebriček A, ki izboljša voznikov pregled dogajanja pred avtomobilom, izboljšani so tudi varnostni sistemi – jazz je prvi v segmentu, ki je opremljen z desetimi varnostnimi blazinami. Hibridni pogonski sklop je kombinacija 72-kilovatnega bencinskega motorja, 80-kilovatnega elektromotorja in 70-kilovatnega generatorja. Pogon je podoben kot pri hondi CR-V: bencinski motor v glavnem samo proizvaja elektriko, neposredno na kolesa se priklopi le pri visokih hitrostih. Jazz hibrid v osnovni izvedbi stane 22 tisočakov, letos jih bodo v Slovenijo pripeljali 15.
Pravijo, da ima Mercedes Benz med vsemi avtomobilskimi znamkami največjo izbiro športnih terencev, deset, in vse so pred kratkim prenovili. Pri nas ne manjka dosti, da bo število prodanih Mercedesovih SUV-jev enako, kot je število vseh drugih. Pozornost je posebej pritegnil sicer prenovljeni, a še vedno škatlaste oblike, razred G, ki se ne ustraši nobenega terena, zdaj pa se suvereno kosa z vsemi tudi na avtocestah. GLS je največji, največ luksuza ponuja v različici GLS 600 maybach. GLE ni dosti manjši, morda v različici kupe za številne najlepši športni terenec te znamke. GLC je še malo nižje, če lahko tako rečemo, GLB bomo kmalu podrobneje spoznali, občutnejših sprememb pa je bil deležen tudi manjši GLA, ki pa je po novem prostornejši in še udobnejši. Čeprav se cene začno tam nekje pri 35 tisočakih, trdijo, da izdelki iz Stuttgarta še nikoli niso bili tako dostopni. No, je pa res, da gredo posamezni primerki z lahkoto krepko čez 200 tisočakov. In zanje se vedno najde nekaj kupcev.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj zahteva dodatno pozornost, saj se ravnanje vozila v določenih položajih lahko kar občutno spremeni
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se ravnanje vozila v določenih položajih lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo govoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, na kaj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu, pa bo opozoril Andrej Brglez.
Ford focus je prejel naziv slovenski avto leta do zdaj trikrat: leta 2000 in 2012, nazadnje pa je bil z zadnjo generacijo naš avto leta lani. Gre za model, pri katerem že dve desetletji izstopajo določene vrline, predvsem se spomnim, da smo že od začetka opazili in občutili, da je ta fordov model izjemno vodljiv in hvalimo njegovo zanesljivo lego na cesti. Seveda pa še posebno z veseljem izkoristimo priložnost, če nam v preizkus ponudijo avtomobil z oznako ST, kar pomeni več športnosti in dinamike. Tokrat ni šlo za bencinsko različico z več kot 200 kilovati moči, temveč za karavanskega focusa ST, ki ga poganja dvolitrski 140-kilovatni dizel, menjalnik pa je bil šeststopenjski ročni. Lahko povemo, da kombinacija deluje brezhibno. Avtomobil sicer ni pripravljen za izjemne zmogljivosti kot njegov bencinski sorodnik, a je v takem focusu tudi vse uglašeno tako, da se prav tako da bolj drzno »vzeti« kakšen ovinek. Sicer pa je ST z dizelskim motorjem lahko izjemno prijazen družinski prevoznik, ki se pelje prijetno umirjeno, če si to želimo. Ob kar precej prostora za zadaj sedeče na družinski značaj vozila namiguje tudi zelo prostoren prtljažnik, ki meri več kot 600 litrov. Ob vsem, kar ponuja in pravzaprav tudi pričakujemo od naprednega in modernega avtomobila, mislimo predvsem na pripomočke za več varnosti in udobja, cena dinamičnega in prostornega karavana naraste na 37 tisočakov, kar pa seveda, kot smo že vajeni, ni končna cena.
Pri Hondi nadaljujejo elektrifikacijo – zdaj nam ponujajo hibridni model jazz. Jazz je tudi v novi generaciji dokaj prostoren in udoben avtomobil, praktičen, s solidnimi voznimi lastnostmi in seveda tudi z nekaj izboljšavami. Izpostavljamo zelo tanek stebriček A, ki izboljša voznikov pregled dogajanja pred avtomobilom, izboljšani so tudi varnostni sistemi – jazz je prvi v segmentu, ki je opremljen z desetimi varnostnimi blazinami. Hibridni pogonski sklop je kombinacija 72-kilovatnega bencinskega motorja, 80-kilovatnega elektromotorja in 70-kilovatnega generatorja. Pogon je podoben kot pri hondi CR-V: bencinski motor v glavnem samo proizvaja elektriko, neposredno na kolesa se priklopi le pri visokih hitrostih. Jazz hibrid v osnovni izvedbi stane 22 tisočakov, letos jih bodo v Slovenijo pripeljali 15.
Pravijo, da ima Mercedes Benz med vsemi avtomobilskimi znamkami največjo izbiro športnih terencev, deset, in vse so pred kratkim prenovili. Pri nas ne manjka dosti, da bo število prodanih Mercedesovih SUV-jev enako, kot je število vseh drugih. Pozornost je posebej pritegnil sicer prenovljeni, a še vedno škatlaste oblike, razred G, ki se ne ustraši nobenega terena, zdaj pa se suvereno kosa z vsemi tudi na avtocestah. GLS je največji, največ luksuza ponuja v različici GLS 600 maybach. GLE ni dosti manjši, morda v različici kupe za številne najlepši športni terenec te znamke. GLC je še malo nižje, če lahko tako rečemo, GLB bomo kmalu podrobneje spoznali, občutnejših sprememb pa je bil deležen tudi manjši GLA, ki pa je po novem prostornejši in še udobnejši. Čeprav se cene začno tam nekje pri 35 tisočakih, trdijo, da izdelki iz Stuttgarta še nikoli niso bili tako dostopni. No, je pa res, da gredo posamezni primerki z lahkoto krepko čez 200 tisočakov. In zanje se vedno najde nekaj kupcev.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Neveljaven email naslov