Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Preizkusi najnovejših modelov, ki nosijo oznako PHEV pa so pokazali, da ti onesnažujejo okolje dva do trikrat bolj kot obljubljajo njihovi proizvajalci
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov…
Naj izdamo majno skrivnost; v ožji ekipi redakcije APM je mož, ki ves čas opozarja s prstom uperjenim v nebo: »ne pozabite na Leona!« Misli seveda ne Seatovega Leona, o pozabi pa govori v kontekstu vsesplošnega hvaljenja njegovega bratranca Golfa. A še preden se zapletemo v dinastične spore znotraj Volkswagna se zapeljimo krog ali dva s tem izjemno zanimivim avtomobilom. Najprej trda dejstva. Seat je tehnično skoraj identičen Golfu, oblikovalsko pač ne. In če govorimo o tehniki; ni bilo vedno tako, da je bilo Špancem dopuščeno že takoj vzeti tudi iz najnižjih polic Veleblagovnice v Wolfsburgu. Vedno je trajalo generacijo ali dve, da so se Seati približali Volkswagnom in čeprav je bil Leon še najbolj privilegiran, je često bil korak zadaj. Danes nič več in vse kar je Golf, je tudi Leon. Oziroma je več; oblikovalcev v Španiji ne zavezujejo togi Golfovi zakoni, po katerih mora biti vsak Golf le minimalno drugačen od prejšnjega. Leon je torej lahko oblikovan sveže, drzno, sodobno. S svetili sploh zadaj razpotegnjenimi v bahaško črto čez ves pokrov prtljažnika; z ostrimi, a jasnimi linijami, z visokimi boki in v našem primeru tudi z mogočnimi, kar 19 palčnimi kolesi, Leon izgleda kot pričakujemo, da izgleda avto iz dežele ujete med dvoje morij. Sveže, pogumno, nastopaško. Svoj davek bahaštvu plača notranjost. Najprej zaradi slabše vidljivosti iz avtomobila, nato pa zaradi dejstva, da bi z enakim pristopom pri oblikovanju notranjosti avto nudil kljub vsemu preveč baročno podobo. Tako je notranjost kar nekoliko hladna, minimalistična, enostavna če hočete. Kar pa, za čudo, racionalnemu čustvovanju sodobnega voznika celo ustreza. Avto je digitalna trdnjava. Kot tako jo namreč dojema voznik, ki brez predznanja sede za volan. Mogoče je novim generacijam resnično vse logično in intuitivno, vsak voznik, ki pa se spominja recimo šest valjnih motorjev, ali dieslov brez filtra trdnih delcev, bo v težavah. Digitalizacija okolja zna biti dvorezen meč in verjamemo, da z lastništvom težave izginejo, nekaj prvih voženj pa zna biti precej tečnih, oziroma tudi ne pretirano varnih. Avtomobil ves čas zahteva našo pozornost s tem, ko bi nas rad čim bolj prijazno razbremenil bremena upravljanja z njim. Da pa le ni vse preveč novodobno, so poskrbeli s klasičnim dvo-litrskim dieslom. Nekoliko smešno je videti digitalno čudo, ki mu v prsih bije sto let stara tehnologija. In ki z gromkim glasom tudi jasno naznanja svojo prisotnost. 110 kilovatov je dovolj, sploh če sodelujejo z DSG menjalnikom. Vozne lastnosti so imenitne, tudi če se odločimo za nekaj višji tempo vožnje, najbolj pa navdušuje, da avtomobil radostno pogoltne štiri odrasle osebe, ki lahko na pot vzamejo tudi kar nekaj prtljage. Višji srednji razred ni več srednji, kar se tiče cenovnega razpona in mož iz začetka današnje zgodbe, med dvignjenim prstom zaključi svojo pridigo: »Pa še vedno je Leon za približno 2000 evrov cenejši od primerljivega Golfa.!« Kdo smo mi, da dvomimo…
Če smo danes že vstopili v VW koncern, za kratko poprimimo za volan še dveh leonovih sorodnikov, ki so ju posadili na enako platformo. Najprej v Škodino octavio četrte generacije, ki v oblikovnem smislu ne prinaša revolucije, kar zadeva tehnološke novosti, pa ji je dovoljeno imeti vse najnovejše kar ima tudi sorodstvo. Da gre za izjemno praktičen in prostoren avtomobil, ne bomo ponavljali. Posebej bomo izpostavili sicer že stokrat preizkušeni dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki je zdaj sicer mnogo čistejši kot je bil nekdaj. Teče mirno in tiho, ob tem pa je odlično uglašen s sedemstopenjskim menjalnikom DSG – posledica je učinkovito delovanje, vožnja pa je tudi zelo varčna, povprečna poraba malo čez 4 litre je vsakdanji dosežek – mislimo, da tako varčnega avtomobila že nekaj čas nismo imeli priložnosti voziti. Skratka, gre za zelo sodoben in udoben družinski avtomobil, ki ga s hišno konkurenco veže sodobna tehnologija (zato je tudi s ceno hitro na 30 tisočakih), sicer pa octavia vendarle odstopa od drugih ter ostaja prepoznavna.
Naslednji, ki se je predstavil v četrti generaciji v koncernski skupini, pa je Audi A3. Tehniko in mehaniko si sicer deli s sorodstvom, a kot celota le deluje drugače, navdaja z občutkom, da je nekaj več. Da je Audi pač premijsko vozilo, vedno dokazuje tudi s ceno in tega se strogo drži tudi najnovejši A3. Testni je bil v različici S-line, kar pomeni, da so kombilimuzini še poudarili športni značaj – avtomobil se z 1.5 litrskim bencinskim agregatom in sedemstopenjskim avtomatiziranim menjalnikom pelje športno dinamično, a obenem uglajeno in udobno. Še nekaj bi radi poudarili, ker se nam zdi pohvalno; čeprav je digitalizacija vdrla v vse pore novega A3 (takisto tudi v golfa, leona in octavio), pa je nekaj osnovnih funkcij (recimo uravnavanje glasnosti radia) še vedno možno uravnavati ročno s posebnimi stikali. Morda pa je tudi to del prestiža, ki ceno osnovnega modela z dobrih 30 tisočakov (seveda tudi še s kopico dodanih dobrot) popravi na skoraj 45. Mojstri za doplačila dodatkov so pri Audiju pač že od nekdaj…
Vsi trije omenjani so tudi med kandidati za Slovenski avto leta 2021. Tudi na naši spletni strani ste lahko našli glasovnico – do polnoči je še bila aktivna. Zdaj so vsi glasovi oddani, tudi v drugih novinarskih hišah, s katerimi skupaj peljemo akcijo oziroma izbor. Pet finalistov bo kmalu znanih, potem bomo v začetku januarja v posebni oddaji na TV Slovenija glasovali še novinarji sodelujočih medijev in določili ter razglasili zmagovalca. Takrat bodo tudi izžrebani trije nagrajenci. Nagrade so: vrednostna kartica za nakup goriva pri Petrolu v vrednosti 1500 evrov, komplet zimskih pnevmatik Goodyear in mesečna uporaba Fiata 500 hibrid.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Preizkusi najnovejših modelov, ki nosijo oznako PHEV pa so pokazali, da ti onesnažujejo okolje dva do trikrat bolj kot obljubljajo njihovi proizvajalci
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov…
Naj izdamo majno skrivnost; v ožji ekipi redakcije APM je mož, ki ves čas opozarja s prstom uperjenim v nebo: »ne pozabite na Leona!« Misli seveda ne Seatovega Leona, o pozabi pa govori v kontekstu vsesplošnega hvaljenja njegovega bratranca Golfa. A še preden se zapletemo v dinastične spore znotraj Volkswagna se zapeljimo krog ali dva s tem izjemno zanimivim avtomobilom. Najprej trda dejstva. Seat je tehnično skoraj identičen Golfu, oblikovalsko pač ne. In če govorimo o tehniki; ni bilo vedno tako, da je bilo Špancem dopuščeno že takoj vzeti tudi iz najnižjih polic Veleblagovnice v Wolfsburgu. Vedno je trajalo generacijo ali dve, da so se Seati približali Volkswagnom in čeprav je bil Leon še najbolj privilegiran, je često bil korak zadaj. Danes nič več in vse kar je Golf, je tudi Leon. Oziroma je več; oblikovalcev v Španiji ne zavezujejo togi Golfovi zakoni, po katerih mora biti vsak Golf le minimalno drugačen od prejšnjega. Leon je torej lahko oblikovan sveže, drzno, sodobno. S svetili sploh zadaj razpotegnjenimi v bahaško črto čez ves pokrov prtljažnika; z ostrimi, a jasnimi linijami, z visokimi boki in v našem primeru tudi z mogočnimi, kar 19 palčnimi kolesi, Leon izgleda kot pričakujemo, da izgleda avto iz dežele ujete med dvoje morij. Sveže, pogumno, nastopaško. Svoj davek bahaštvu plača notranjost. Najprej zaradi slabše vidljivosti iz avtomobila, nato pa zaradi dejstva, da bi z enakim pristopom pri oblikovanju notranjosti avto nudil kljub vsemu preveč baročno podobo. Tako je notranjost kar nekoliko hladna, minimalistična, enostavna če hočete. Kar pa, za čudo, racionalnemu čustvovanju sodobnega voznika celo ustreza. Avto je digitalna trdnjava. Kot tako jo namreč dojema voznik, ki brez predznanja sede za volan. Mogoče je novim generacijam resnično vse logično in intuitivno, vsak voznik, ki pa se spominja recimo šest valjnih motorjev, ali dieslov brez filtra trdnih delcev, bo v težavah. Digitalizacija okolja zna biti dvorezen meč in verjamemo, da z lastništvom težave izginejo, nekaj prvih voženj pa zna biti precej tečnih, oziroma tudi ne pretirano varnih. Avtomobil ves čas zahteva našo pozornost s tem, ko bi nas rad čim bolj prijazno razbremenil bremena upravljanja z njim. Da pa le ni vse preveč novodobno, so poskrbeli s klasičnim dvo-litrskim dieslom. Nekoliko smešno je videti digitalno čudo, ki mu v prsih bije sto let stara tehnologija. In ki z gromkim glasom tudi jasno naznanja svojo prisotnost. 110 kilovatov je dovolj, sploh če sodelujejo z DSG menjalnikom. Vozne lastnosti so imenitne, tudi če se odločimo za nekaj višji tempo vožnje, najbolj pa navdušuje, da avtomobil radostno pogoltne štiri odrasle osebe, ki lahko na pot vzamejo tudi kar nekaj prtljage. Višji srednji razred ni več srednji, kar se tiče cenovnega razpona in mož iz začetka današnje zgodbe, med dvignjenim prstom zaključi svojo pridigo: »Pa še vedno je Leon za približno 2000 evrov cenejši od primerljivega Golfa.!« Kdo smo mi, da dvomimo…
Če smo danes že vstopili v VW koncern, za kratko poprimimo za volan še dveh leonovih sorodnikov, ki so ju posadili na enako platformo. Najprej v Škodino octavio četrte generacije, ki v oblikovnem smislu ne prinaša revolucije, kar zadeva tehnološke novosti, pa ji je dovoljeno imeti vse najnovejše kar ima tudi sorodstvo. Da gre za izjemno praktičen in prostoren avtomobil, ne bomo ponavljali. Posebej bomo izpostavili sicer že stokrat preizkušeni dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki je zdaj sicer mnogo čistejši kot je bil nekdaj. Teče mirno in tiho, ob tem pa je odlično uglašen s sedemstopenjskim menjalnikom DSG – posledica je učinkovito delovanje, vožnja pa je tudi zelo varčna, povprečna poraba malo čez 4 litre je vsakdanji dosežek – mislimo, da tako varčnega avtomobila že nekaj čas nismo imeli priložnosti voziti. Skratka, gre za zelo sodoben in udoben družinski avtomobil, ki ga s hišno konkurenco veže sodobna tehnologija (zato je tudi s ceno hitro na 30 tisočakih), sicer pa octavia vendarle odstopa od drugih ter ostaja prepoznavna.
Naslednji, ki se je predstavil v četrti generaciji v koncernski skupini, pa je Audi A3. Tehniko in mehaniko si sicer deli s sorodstvom, a kot celota le deluje drugače, navdaja z občutkom, da je nekaj več. Da je Audi pač premijsko vozilo, vedno dokazuje tudi s ceno in tega se strogo drži tudi najnovejši A3. Testni je bil v različici S-line, kar pomeni, da so kombilimuzini še poudarili športni značaj – avtomobil se z 1.5 litrskim bencinskim agregatom in sedemstopenjskim avtomatiziranim menjalnikom pelje športno dinamično, a obenem uglajeno in udobno. Še nekaj bi radi poudarili, ker se nam zdi pohvalno; čeprav je digitalizacija vdrla v vse pore novega A3 (takisto tudi v golfa, leona in octavio), pa je nekaj osnovnih funkcij (recimo uravnavanje glasnosti radia) še vedno možno uravnavati ročno s posebnimi stikali. Morda pa je tudi to del prestiža, ki ceno osnovnega modela z dobrih 30 tisočakov (seveda tudi še s kopico dodanih dobrot) popravi na skoraj 45. Mojstri za doplačila dodatkov so pri Audiju pač že od nekdaj…
Vsi trije omenjani so tudi med kandidati za Slovenski avto leta 2021. Tudi na naši spletni strani ste lahko našli glasovnico – do polnoči je še bila aktivna. Zdaj so vsi glasovi oddani, tudi v drugih novinarskih hišah, s katerimi skupaj peljemo akcijo oziroma izbor. Pet finalistov bo kmalu znanih, potem bomo v začetku januarja v posebni oddaji na TV Slovenija glasovali še novinarji sodelujočih medijev in določili ter razglasili zmagovalca. Takrat bodo tudi izžrebani trije nagrajenci. Nagrade so: vrednostna kartica za nakup goriva pri Petrolu v vrednosti 1500 evrov, komplet zimskih pnevmatik Goodyear in mesečna uporaba Fiata 500 hibrid.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov