Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Preizkusi najnovejših modelov, ki nosijo oznako PHEV pa so pokazali, da ti onesnažujejo okolje dva do trikrat bolj kot obljubljajo njihovi proizvajalci
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov…
Naj izdamo majno skrivnost; v ožji ekipi redakcije APM je mož, ki ves čas opozarja s prstom uperjenim v nebo: »ne pozabite na Leona!« Misli seveda ne Seatovega Leona, o pozabi pa govori v kontekstu vsesplošnega hvaljenja njegovega bratranca Golfa. A še preden se zapletemo v dinastične spore znotraj Volkswagna se zapeljimo krog ali dva s tem izjemno zanimivim avtomobilom. Najprej trda dejstva. Seat je tehnično skoraj identičen Golfu, oblikovalsko pač ne. In če govorimo o tehniki; ni bilo vedno tako, da je bilo Špancem dopuščeno že takoj vzeti tudi iz najnižjih polic Veleblagovnice v Wolfsburgu. Vedno je trajalo generacijo ali dve, da so se Seati približali Volkswagnom in čeprav je bil Leon še najbolj privilegiran, je često bil korak zadaj. Danes nič več in vse kar je Golf, je tudi Leon. Oziroma je več; oblikovalcev v Španiji ne zavezujejo togi Golfovi zakoni, po katerih mora biti vsak Golf le minimalno drugačen od prejšnjega. Leon je torej lahko oblikovan sveže, drzno, sodobno. S svetili sploh zadaj razpotegnjenimi v bahaško črto čez ves pokrov prtljažnika; z ostrimi, a jasnimi linijami, z visokimi boki in v našem primeru tudi z mogočnimi, kar 19 palčnimi kolesi, Leon izgleda kot pričakujemo, da izgleda avto iz dežele ujete med dvoje morij. Sveže, pogumno, nastopaško. Svoj davek bahaštvu plača notranjost. Najprej zaradi slabše vidljivosti iz avtomobila, nato pa zaradi dejstva, da bi z enakim pristopom pri oblikovanju notranjosti avto nudil kljub vsemu preveč baročno podobo. Tako je notranjost kar nekoliko hladna, minimalistična, enostavna če hočete. Kar pa, za čudo, racionalnemu čustvovanju sodobnega voznika celo ustreza. Avto je digitalna trdnjava. Kot tako jo namreč dojema voznik, ki brez predznanja sede za volan. Mogoče je novim generacijam resnično vse logično in intuitivno, vsak voznik, ki pa se spominja recimo šest valjnih motorjev, ali dieslov brez filtra trdnih delcev, bo v težavah. Digitalizacija okolja zna biti dvorezen meč in verjamemo, da z lastništvom težave izginejo, nekaj prvih voženj pa zna biti precej tečnih, oziroma tudi ne pretirano varnih. Avtomobil ves čas zahteva našo pozornost s tem, ko bi nas rad čim bolj prijazno razbremenil bremena upravljanja z njim. Da pa le ni vse preveč novodobno, so poskrbeli s klasičnim dvo-litrskim dieslom. Nekoliko smešno je videti digitalno čudo, ki mu v prsih bije sto let stara tehnologija. In ki z gromkim glasom tudi jasno naznanja svojo prisotnost. 110 kilovatov je dovolj, sploh če sodelujejo z DSG menjalnikom. Vozne lastnosti so imenitne, tudi če se odločimo za nekaj višji tempo vožnje, najbolj pa navdušuje, da avtomobil radostno pogoltne štiri odrasle osebe, ki lahko na pot vzamejo tudi kar nekaj prtljage. Višji srednji razred ni več srednji, kar se tiče cenovnega razpona in mož iz začetka današnje zgodbe, med dvignjenim prstom zaključi svojo pridigo: »Pa še vedno je Leon za približno 2000 evrov cenejši od primerljivega Golfa.!« Kdo smo mi, da dvomimo…
Če smo danes že vstopili v VW koncern, za kratko poprimimo za volan še dveh leonovih sorodnikov, ki so ju posadili na enako platformo. Najprej v Škodino octavio četrte generacije, ki v oblikovnem smislu ne prinaša revolucije, kar zadeva tehnološke novosti, pa ji je dovoljeno imeti vse najnovejše kar ima tudi sorodstvo. Da gre za izjemno praktičen in prostoren avtomobil, ne bomo ponavljali. Posebej bomo izpostavili sicer že stokrat preizkušeni dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki je zdaj sicer mnogo čistejši kot je bil nekdaj. Teče mirno in tiho, ob tem pa je odlično uglašen s sedemstopenjskim menjalnikom DSG – posledica je učinkovito delovanje, vožnja pa je tudi zelo varčna, povprečna poraba malo čez 4 litre je vsakdanji dosežek – mislimo, da tako varčnega avtomobila že nekaj čas nismo imeli priložnosti voziti. Skratka, gre za zelo sodoben in udoben družinski avtomobil, ki ga s hišno konkurenco veže sodobna tehnologija (zato je tudi s ceno hitro na 30 tisočakih), sicer pa octavia vendarle odstopa od drugih ter ostaja prepoznavna.
Naslednji, ki se je predstavil v četrti generaciji v koncernski skupini, pa je Audi A3. Tehniko in mehaniko si sicer deli s sorodstvom, a kot celota le deluje drugače, navdaja z občutkom, da je nekaj več. Da je Audi pač premijsko vozilo, vedno dokazuje tudi s ceno in tega se strogo drži tudi najnovejši A3. Testni je bil v različici S-line, kar pomeni, da so kombilimuzini še poudarili športni značaj – avtomobil se z 1.5 litrskim bencinskim agregatom in sedemstopenjskim avtomatiziranim menjalnikom pelje športno dinamično, a obenem uglajeno in udobno. Še nekaj bi radi poudarili, ker se nam zdi pohvalno; čeprav je digitalizacija vdrla v vse pore novega A3 (takisto tudi v golfa, leona in octavio), pa je nekaj osnovnih funkcij (recimo uravnavanje glasnosti radia) še vedno možno uravnavati ročno s posebnimi stikali. Morda pa je tudi to del prestiža, ki ceno osnovnega modela z dobrih 30 tisočakov (seveda tudi še s kopico dodanih dobrot) popravi na skoraj 45. Mojstri za doplačila dodatkov so pri Audiju pač že od nekdaj…
Vsi trije omenjani so tudi med kandidati za Slovenski avto leta 2021. Tudi na naši spletni strani ste lahko našli glasovnico – do polnoči je še bila aktivna. Zdaj so vsi glasovi oddani, tudi v drugih novinarskih hišah, s katerimi skupaj peljemo akcijo oziroma izbor. Pet finalistov bo kmalu znanih, potem bomo v začetku januarja v posebni oddaji na TV Slovenija glasovali še novinarji sodelujočih medijev in določili ter razglasili zmagovalca. Takrat bodo tudi izžrebani trije nagrajenci. Nagrade so: vrednostna kartica za nakup goriva pri Petrolu v vrednosti 1500 evrov, komplet zimskih pnevmatik Goodyear in mesečna uporaba Fiata 500 hibrid.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Preizkusi najnovejših modelov, ki nosijo oznako PHEV pa so pokazali, da ti onesnažujejo okolje dva do trikrat bolj kot obljubljajo njihovi proizvajalci
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov…
Naj izdamo majno skrivnost; v ožji ekipi redakcije APM je mož, ki ves čas opozarja s prstom uperjenim v nebo: »ne pozabite na Leona!« Misli seveda ne Seatovega Leona, o pozabi pa govori v kontekstu vsesplošnega hvaljenja njegovega bratranca Golfa. A še preden se zapletemo v dinastične spore znotraj Volkswagna se zapeljimo krog ali dva s tem izjemno zanimivim avtomobilom. Najprej trda dejstva. Seat je tehnično skoraj identičen Golfu, oblikovalsko pač ne. In če govorimo o tehniki; ni bilo vedno tako, da je bilo Špancem dopuščeno že takoj vzeti tudi iz najnižjih polic Veleblagovnice v Wolfsburgu. Vedno je trajalo generacijo ali dve, da so se Seati približali Volkswagnom in čeprav je bil Leon še najbolj privilegiran, je često bil korak zadaj. Danes nič več in vse kar je Golf, je tudi Leon. Oziroma je več; oblikovalcev v Španiji ne zavezujejo togi Golfovi zakoni, po katerih mora biti vsak Golf le minimalno drugačen od prejšnjega. Leon je torej lahko oblikovan sveže, drzno, sodobno. S svetili sploh zadaj razpotegnjenimi v bahaško črto čez ves pokrov prtljažnika; z ostrimi, a jasnimi linijami, z visokimi boki in v našem primeru tudi z mogočnimi, kar 19 palčnimi kolesi, Leon izgleda kot pričakujemo, da izgleda avto iz dežele ujete med dvoje morij. Sveže, pogumno, nastopaško. Svoj davek bahaštvu plača notranjost. Najprej zaradi slabše vidljivosti iz avtomobila, nato pa zaradi dejstva, da bi z enakim pristopom pri oblikovanju notranjosti avto nudil kljub vsemu preveč baročno podobo. Tako je notranjost kar nekoliko hladna, minimalistična, enostavna če hočete. Kar pa, za čudo, racionalnemu čustvovanju sodobnega voznika celo ustreza. Avto je digitalna trdnjava. Kot tako jo namreč dojema voznik, ki brez predznanja sede za volan. Mogoče je novim generacijam resnično vse logično in intuitivno, vsak voznik, ki pa se spominja recimo šest valjnih motorjev, ali dieslov brez filtra trdnih delcev, bo v težavah. Digitalizacija okolja zna biti dvorezen meč in verjamemo, da z lastništvom težave izginejo, nekaj prvih voženj pa zna biti precej tečnih, oziroma tudi ne pretirano varnih. Avtomobil ves čas zahteva našo pozornost s tem, ko bi nas rad čim bolj prijazno razbremenil bremena upravljanja z njim. Da pa le ni vse preveč novodobno, so poskrbeli s klasičnim dvo-litrskim dieslom. Nekoliko smešno je videti digitalno čudo, ki mu v prsih bije sto let stara tehnologija. In ki z gromkim glasom tudi jasno naznanja svojo prisotnost. 110 kilovatov je dovolj, sploh če sodelujejo z DSG menjalnikom. Vozne lastnosti so imenitne, tudi če se odločimo za nekaj višji tempo vožnje, najbolj pa navdušuje, da avtomobil radostno pogoltne štiri odrasle osebe, ki lahko na pot vzamejo tudi kar nekaj prtljage. Višji srednji razred ni več srednji, kar se tiče cenovnega razpona in mož iz začetka današnje zgodbe, med dvignjenim prstom zaključi svojo pridigo: »Pa še vedno je Leon za približno 2000 evrov cenejši od primerljivega Golfa.!« Kdo smo mi, da dvomimo…
Če smo danes že vstopili v VW koncern, za kratko poprimimo za volan še dveh leonovih sorodnikov, ki so ju posadili na enako platformo. Najprej v Škodino octavio četrte generacije, ki v oblikovnem smislu ne prinaša revolucije, kar zadeva tehnološke novosti, pa ji je dovoljeno imeti vse najnovejše kar ima tudi sorodstvo. Da gre za izjemno praktičen in prostoren avtomobil, ne bomo ponavljali. Posebej bomo izpostavili sicer že stokrat preizkušeni dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki je zdaj sicer mnogo čistejši kot je bil nekdaj. Teče mirno in tiho, ob tem pa je odlično uglašen s sedemstopenjskim menjalnikom DSG – posledica je učinkovito delovanje, vožnja pa je tudi zelo varčna, povprečna poraba malo čez 4 litre je vsakdanji dosežek – mislimo, da tako varčnega avtomobila že nekaj čas nismo imeli priložnosti voziti. Skratka, gre za zelo sodoben in udoben družinski avtomobil, ki ga s hišno konkurenco veže sodobna tehnologija (zato je tudi s ceno hitro na 30 tisočakih), sicer pa octavia vendarle odstopa od drugih ter ostaja prepoznavna.
Naslednji, ki se je predstavil v četrti generaciji v koncernski skupini, pa je Audi A3. Tehniko in mehaniko si sicer deli s sorodstvom, a kot celota le deluje drugače, navdaja z občutkom, da je nekaj več. Da je Audi pač premijsko vozilo, vedno dokazuje tudi s ceno in tega se strogo drži tudi najnovejši A3. Testni je bil v različici S-line, kar pomeni, da so kombilimuzini še poudarili športni značaj – avtomobil se z 1.5 litrskim bencinskim agregatom in sedemstopenjskim avtomatiziranim menjalnikom pelje športno dinamično, a obenem uglajeno in udobno. Še nekaj bi radi poudarili, ker se nam zdi pohvalno; čeprav je digitalizacija vdrla v vse pore novega A3 (takisto tudi v golfa, leona in octavio), pa je nekaj osnovnih funkcij (recimo uravnavanje glasnosti radia) še vedno možno uravnavati ročno s posebnimi stikali. Morda pa je tudi to del prestiža, ki ceno osnovnega modela z dobrih 30 tisočakov (seveda tudi še s kopico dodanih dobrot) popravi na skoraj 45. Mojstri za doplačila dodatkov so pri Audiju pač že od nekdaj…
Vsi trije omenjani so tudi med kandidati za Slovenski avto leta 2021. Tudi na naši spletni strani ste lahko našli glasovnico – do polnoči je še bila aktivna. Zdaj so vsi glasovi oddani, tudi v drugih novinarskih hišah, s katerimi skupaj peljemo akcijo oziroma izbor. Pet finalistov bo kmalu znanih, potem bomo v začetku januarja v posebni oddaji na TV Slovenija glasovali še novinarji sodelujočih medijev in določili ter razglasili zmagovalca. Takrat bodo tudi izžrebani trije nagrajenci. Nagrade so: vrednostna kartica za nakup goriva pri Petrolu v vrednosti 1500 evrov, komplet zimskih pnevmatik Goodyear in mesečna uporaba Fiata 500 hibrid.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Neveljaven email naslov