Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Preizkusi najnovejših modelov, ki nosijo oznako PHEV pa so pokazali, da ti onesnažujejo okolje dva do trikrat bolj kot obljubljajo njihovi proizvajalci
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov…
Naj izdamo majno skrivnost; v ožji ekipi redakcije APM je mož, ki ves čas opozarja s prstom uperjenim v nebo: »ne pozabite na Leona!« Misli seveda ne Seatovega Leona, o pozabi pa govori v kontekstu vsesplošnega hvaljenja njegovega bratranca Golfa. A še preden se zapletemo v dinastične spore znotraj Volkswagna se zapeljimo krog ali dva s tem izjemno zanimivim avtomobilom. Najprej trda dejstva. Seat je tehnično skoraj identičen Golfu, oblikovalsko pač ne. In če govorimo o tehniki; ni bilo vedno tako, da je bilo Špancem dopuščeno že takoj vzeti tudi iz najnižjih polic Veleblagovnice v Wolfsburgu. Vedno je trajalo generacijo ali dve, da so se Seati približali Volkswagnom in čeprav je bil Leon še najbolj privilegiran, je često bil korak zadaj. Danes nič več in vse kar je Golf, je tudi Leon. Oziroma je več; oblikovalcev v Španiji ne zavezujejo togi Golfovi zakoni, po katerih mora biti vsak Golf le minimalno drugačen od prejšnjega. Leon je torej lahko oblikovan sveže, drzno, sodobno. S svetili sploh zadaj razpotegnjenimi v bahaško črto čez ves pokrov prtljažnika; z ostrimi, a jasnimi linijami, z visokimi boki in v našem primeru tudi z mogočnimi, kar 19 palčnimi kolesi, Leon izgleda kot pričakujemo, da izgleda avto iz dežele ujete med dvoje morij. Sveže, pogumno, nastopaško. Svoj davek bahaštvu plača notranjost. Najprej zaradi slabše vidljivosti iz avtomobila, nato pa zaradi dejstva, da bi z enakim pristopom pri oblikovanju notranjosti avto nudil kljub vsemu preveč baročno podobo. Tako je notranjost kar nekoliko hladna, minimalistična, enostavna če hočete. Kar pa, za čudo, racionalnemu čustvovanju sodobnega voznika celo ustreza. Avto je digitalna trdnjava. Kot tako jo namreč dojema voznik, ki brez predznanja sede za volan. Mogoče je novim generacijam resnično vse logično in intuitivno, vsak voznik, ki pa se spominja recimo šest valjnih motorjev, ali dieslov brez filtra trdnih delcev, bo v težavah. Digitalizacija okolja zna biti dvorezen meč in verjamemo, da z lastništvom težave izginejo, nekaj prvih voženj pa zna biti precej tečnih, oziroma tudi ne pretirano varnih. Avtomobil ves čas zahteva našo pozornost s tem, ko bi nas rad čim bolj prijazno razbremenil bremena upravljanja z njim. Da pa le ni vse preveč novodobno, so poskrbeli s klasičnim dvo-litrskim dieslom. Nekoliko smešno je videti digitalno čudo, ki mu v prsih bije sto let stara tehnologija. In ki z gromkim glasom tudi jasno naznanja svojo prisotnost. 110 kilovatov je dovolj, sploh če sodelujejo z DSG menjalnikom. Vozne lastnosti so imenitne, tudi če se odločimo za nekaj višji tempo vožnje, najbolj pa navdušuje, da avtomobil radostno pogoltne štiri odrasle osebe, ki lahko na pot vzamejo tudi kar nekaj prtljage. Višji srednji razred ni več srednji, kar se tiče cenovnega razpona in mož iz začetka današnje zgodbe, med dvignjenim prstom zaključi svojo pridigo: »Pa še vedno je Leon za približno 2000 evrov cenejši od primerljivega Golfa.!« Kdo smo mi, da dvomimo…
Če smo danes že vstopili v VW koncern, za kratko poprimimo za volan še dveh leonovih sorodnikov, ki so ju posadili na enako platformo. Najprej v Škodino octavio četrte generacije, ki v oblikovnem smislu ne prinaša revolucije, kar zadeva tehnološke novosti, pa ji je dovoljeno imeti vse najnovejše kar ima tudi sorodstvo. Da gre za izjemno praktičen in prostoren avtomobil, ne bomo ponavljali. Posebej bomo izpostavili sicer že stokrat preizkušeni dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki je zdaj sicer mnogo čistejši kot je bil nekdaj. Teče mirno in tiho, ob tem pa je odlično uglašen s sedemstopenjskim menjalnikom DSG – posledica je učinkovito delovanje, vožnja pa je tudi zelo varčna, povprečna poraba malo čez 4 litre je vsakdanji dosežek – mislimo, da tako varčnega avtomobila že nekaj čas nismo imeli priložnosti voziti. Skratka, gre za zelo sodoben in udoben družinski avtomobil, ki ga s hišno konkurenco veže sodobna tehnologija (zato je tudi s ceno hitro na 30 tisočakih), sicer pa octavia vendarle odstopa od drugih ter ostaja prepoznavna.
Naslednji, ki se je predstavil v četrti generaciji v koncernski skupini, pa je Audi A3. Tehniko in mehaniko si sicer deli s sorodstvom, a kot celota le deluje drugače, navdaja z občutkom, da je nekaj več. Da je Audi pač premijsko vozilo, vedno dokazuje tudi s ceno in tega se strogo drži tudi najnovejši A3. Testni je bil v različici S-line, kar pomeni, da so kombilimuzini še poudarili športni značaj – avtomobil se z 1.5 litrskim bencinskim agregatom in sedemstopenjskim avtomatiziranim menjalnikom pelje športno dinamično, a obenem uglajeno in udobno. Še nekaj bi radi poudarili, ker se nam zdi pohvalno; čeprav je digitalizacija vdrla v vse pore novega A3 (takisto tudi v golfa, leona in octavio), pa je nekaj osnovnih funkcij (recimo uravnavanje glasnosti radia) še vedno možno uravnavati ročno s posebnimi stikali. Morda pa je tudi to del prestiža, ki ceno osnovnega modela z dobrih 30 tisočakov (seveda tudi še s kopico dodanih dobrot) popravi na skoraj 45. Mojstri za doplačila dodatkov so pri Audiju pač že od nekdaj…
Vsi trije omenjani so tudi med kandidati za Slovenski avto leta 2021. Tudi na naši spletni strani ste lahko našli glasovnico – do polnoči je še bila aktivna. Zdaj so vsi glasovi oddani, tudi v drugih novinarskih hišah, s katerimi skupaj peljemo akcijo oziroma izbor. Pet finalistov bo kmalu znanih, potem bomo v začetku januarja v posebni oddaji na TV Slovenija glasovali še novinarji sodelujočih medijev in določili ter razglasili zmagovalca. Takrat bodo tudi izžrebani trije nagrajenci. Nagrade so: vrednostna kartica za nakup goriva pri Petrolu v vrednosti 1500 evrov, komplet zimskih pnevmatik Goodyear in mesečna uporaba Fiata 500 hibrid.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Preizkusi najnovejših modelov, ki nosijo oznako PHEV pa so pokazali, da ti onesnažujejo okolje dva do trikrat bolj kot obljubljajo njihovi proizvajalci
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov…
Naj izdamo majno skrivnost; v ožji ekipi redakcije APM je mož, ki ves čas opozarja s prstom uperjenim v nebo: »ne pozabite na Leona!« Misli seveda ne Seatovega Leona, o pozabi pa govori v kontekstu vsesplošnega hvaljenja njegovega bratranca Golfa. A še preden se zapletemo v dinastične spore znotraj Volkswagna se zapeljimo krog ali dva s tem izjemno zanimivim avtomobilom. Najprej trda dejstva. Seat je tehnično skoraj identičen Golfu, oblikovalsko pač ne. In če govorimo o tehniki; ni bilo vedno tako, da je bilo Špancem dopuščeno že takoj vzeti tudi iz najnižjih polic Veleblagovnice v Wolfsburgu. Vedno je trajalo generacijo ali dve, da so se Seati približali Volkswagnom in čeprav je bil Leon še najbolj privilegiran, je često bil korak zadaj. Danes nič več in vse kar je Golf, je tudi Leon. Oziroma je več; oblikovalcev v Španiji ne zavezujejo togi Golfovi zakoni, po katerih mora biti vsak Golf le minimalno drugačen od prejšnjega. Leon je torej lahko oblikovan sveže, drzno, sodobno. S svetili sploh zadaj razpotegnjenimi v bahaško črto čez ves pokrov prtljažnika; z ostrimi, a jasnimi linijami, z visokimi boki in v našem primeru tudi z mogočnimi, kar 19 palčnimi kolesi, Leon izgleda kot pričakujemo, da izgleda avto iz dežele ujete med dvoje morij. Sveže, pogumno, nastopaško. Svoj davek bahaštvu plača notranjost. Najprej zaradi slabše vidljivosti iz avtomobila, nato pa zaradi dejstva, da bi z enakim pristopom pri oblikovanju notranjosti avto nudil kljub vsemu preveč baročno podobo. Tako je notranjost kar nekoliko hladna, minimalistična, enostavna če hočete. Kar pa, za čudo, racionalnemu čustvovanju sodobnega voznika celo ustreza. Avto je digitalna trdnjava. Kot tako jo namreč dojema voznik, ki brez predznanja sede za volan. Mogoče je novim generacijam resnično vse logično in intuitivno, vsak voznik, ki pa se spominja recimo šest valjnih motorjev, ali dieslov brez filtra trdnih delcev, bo v težavah. Digitalizacija okolja zna biti dvorezen meč in verjamemo, da z lastništvom težave izginejo, nekaj prvih voženj pa zna biti precej tečnih, oziroma tudi ne pretirano varnih. Avtomobil ves čas zahteva našo pozornost s tem, ko bi nas rad čim bolj prijazno razbremenil bremena upravljanja z njim. Da pa le ni vse preveč novodobno, so poskrbeli s klasičnim dvo-litrskim dieslom. Nekoliko smešno je videti digitalno čudo, ki mu v prsih bije sto let stara tehnologija. In ki z gromkim glasom tudi jasno naznanja svojo prisotnost. 110 kilovatov je dovolj, sploh če sodelujejo z DSG menjalnikom. Vozne lastnosti so imenitne, tudi če se odločimo za nekaj višji tempo vožnje, najbolj pa navdušuje, da avtomobil radostno pogoltne štiri odrasle osebe, ki lahko na pot vzamejo tudi kar nekaj prtljage. Višji srednji razred ni več srednji, kar se tiče cenovnega razpona in mož iz začetka današnje zgodbe, med dvignjenim prstom zaključi svojo pridigo: »Pa še vedno je Leon za približno 2000 evrov cenejši od primerljivega Golfa.!« Kdo smo mi, da dvomimo…
Če smo danes že vstopili v VW koncern, za kratko poprimimo za volan še dveh leonovih sorodnikov, ki so ju posadili na enako platformo. Najprej v Škodino octavio četrte generacije, ki v oblikovnem smislu ne prinaša revolucije, kar zadeva tehnološke novosti, pa ji je dovoljeno imeti vse najnovejše kar ima tudi sorodstvo. Da gre za izjemno praktičen in prostoren avtomobil, ne bomo ponavljali. Posebej bomo izpostavili sicer že stokrat preizkušeni dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki je zdaj sicer mnogo čistejši kot je bil nekdaj. Teče mirno in tiho, ob tem pa je odlično uglašen s sedemstopenjskim menjalnikom DSG – posledica je učinkovito delovanje, vožnja pa je tudi zelo varčna, povprečna poraba malo čez 4 litre je vsakdanji dosežek – mislimo, da tako varčnega avtomobila že nekaj čas nismo imeli priložnosti voziti. Skratka, gre za zelo sodoben in udoben družinski avtomobil, ki ga s hišno konkurenco veže sodobna tehnologija (zato je tudi s ceno hitro na 30 tisočakih), sicer pa octavia vendarle odstopa od drugih ter ostaja prepoznavna.
Naslednji, ki se je predstavil v četrti generaciji v koncernski skupini, pa je Audi A3. Tehniko in mehaniko si sicer deli s sorodstvom, a kot celota le deluje drugače, navdaja z občutkom, da je nekaj več. Da je Audi pač premijsko vozilo, vedno dokazuje tudi s ceno in tega se strogo drži tudi najnovejši A3. Testni je bil v različici S-line, kar pomeni, da so kombilimuzini še poudarili športni značaj – avtomobil se z 1.5 litrskim bencinskim agregatom in sedemstopenjskim avtomatiziranim menjalnikom pelje športno dinamično, a obenem uglajeno in udobno. Še nekaj bi radi poudarili, ker se nam zdi pohvalno; čeprav je digitalizacija vdrla v vse pore novega A3 (takisto tudi v golfa, leona in octavio), pa je nekaj osnovnih funkcij (recimo uravnavanje glasnosti radia) še vedno možno uravnavati ročno s posebnimi stikali. Morda pa je tudi to del prestiža, ki ceno osnovnega modela z dobrih 30 tisočakov (seveda tudi še s kopico dodanih dobrot) popravi na skoraj 45. Mojstri za doplačila dodatkov so pri Audiju pač že od nekdaj…
Vsi trije omenjani so tudi med kandidati za Slovenski avto leta 2021. Tudi na naši spletni strani ste lahko našli glasovnico – do polnoči je še bila aktivna. Zdaj so vsi glasovi oddani, tudi v drugih novinarskih hišah, s katerimi skupaj peljemo akcijo oziroma izbor. Pet finalistov bo kmalu znanih, potem bomo v začetku januarja v posebni oddaji na TV Slovenija glasovali še novinarji sodelujočih medijev in določili ter razglasili zmagovalca. Takrat bodo tudi izžrebani trije nagrajenci. Nagrade so: vrednostna kartica za nakup goriva pri Petrolu v vrednosti 1500 evrov, komplet zimskih pnevmatik Goodyear in mesečna uporaba Fiata 500 hibrid.
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.
Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov