Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Andrej Brglez razmišlja o tem, da je električen pogon v večjih vozilih, recimo v kamionih, manj realen. Tam je zaenkrat bolj sprejemljiva možnost vodik
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, ni smisleno torej s seboj voziti velikih in težkih baterij. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo? Pri velikih prevoznikih šteje vsak deciliter goriva, vsak kilovat porabljene energije, vsak evro. Računice so neusmiljene in tekme surove. Zdi se, da tovrstne električne možnosti pri tovornjakih zaenkrat niso prav realne, razmišlja Andrej Brglez.
V naši redakciji smo se odločili električni histeriji ob koncu leta pogledati pod kožo. Kaj je res in kaj ni. V ta namen smo se ozrli proti Nissanu. Kakorkoli se evropska elektrika te dni reklamira, Nissan je eden začetnikov komercializacije električnih vozil. O Leafu še pozneje. Najprej smo si zadali veličastno nalogo, vredno imena, ugleda in poslanstva Avtomobilskih prometnih minut na Valu 202. Sedli smo v prikupni Nissanov kombi NV200, ki je na voljo tudi v električni inačici, in se podali na legendarno pot slovenske mobilnosti: iz Maribora do Kopra. Po avtocesti. Torej: kombi nekako z začetka tisočletja, na hitro predelan na elektriko. 40-kilovatna baterija omogoča polnjenje tudi na hitrih polnilnicah. Zima in mraz. Kljub koroni avtocesta polna kamionov. In gremo. Do vrha napolnjeni z elektriko pridemo do Trojan z nasmehom, pred Trojanami trenutek groze, ko na vzponu obljubljen doseg izgine in trenutek olajšanja, ko se na spustu vrne. Flagrantno preskočimo Lukovico, a pri Ljubljani že ugašamo gretje, da se pretolčemo do Barja. Tam pol ure polnjenja, kar naj bi zadostovalo do Kopra. A vzpon na notranjsko planoto je hudič in nato gor in dol proti Postojni izsili še en postanek na Ravbarkomandi. Spust proti morju je blagodejen, v Kopru dvourno polnjenje čisto do vrha in vrnitev. Tokrat gremo po avanturistično. Izklopljeno gretje in vklopljen način Eco – in s tresočimi rokami in cmokom v grlu ter 4 odstotki preostale elektrike se prebijemo do Lopate pred Celjem. Zadnjih nekaj kilometrov v varnem in varčnem zavetrju romunskih kamionov. Nato ponovno pol ure pavze, ki zadošča do Maribora. Premraženi, a veseli, da lahko električno mobilnost ne samo reklamiramo, temveč tudi resnično presodimo.
A ker NV200 električni kombi oziroma enoprostorec oziroma dostavnik ni najbolj žlahten predstavnik svoje vrste, so nam dobri ljudje pri Nissanu porinili pod nos novo izpeljanko Leafa. S kar 62-kilovatno baterijo. "Preizkusite tole, če si upate," so nam dejali. Pa smo šli ponovno. Sicer tokrat v mešanem ciklu običajne uporabe avtomobila. Nekaj avtoceste, nekaj regionalnih poti. Nekaj po domači občini, nekaj s potrdilom delodajalca … Čeprav proizvajalci poskušajo preusmeriti pozornost in pri električnem segmentu poudarjati atribute, kot je okolijski, je kategorija, na kateri bo električna mobilnost preživela ali padla, doseg. Leaf z veliko baterijo gre obljubljeno več kot 300 kilometrov. Če voznik vključi vsa pomagala, kot so elektronski pedal za energijo, ki nadomesti vsak najmanjši pojemek in ekološki način vožnje, in se hkrati odreče delu udobja, kot sta gretje ali hlajenje, med vožnjo pa se izogiba avtocestnim hitrostim, je doseg resnično impresiven. Zagotovo več kot 300 kilometrov. Ko pa se voznik z električnim vozilom, pa čeprav je tako napreden, ličen, udoben in digitaliziran kot Leaf najnovejše generacije, obnaša kot do vozila z motorjem na notranje izgorevanje, se zgodba dramatično obrne. Ampak kot že nekajkrat povedano: če imate možnost polnjenja doma na hišni polnilnici, če imate vsak dan zabetonirano razdaljo vožnje, če imate kar precej pod palcem in če že imate avtomobil na klasični pogon – v tem primeru je še konec leta 2020 električni avtomobil in sploh Nissanova paleta ena najbolj dodelanih, tudi smiselnih.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Andrej Brglez razmišlja o tem, da je električen pogon v večjih vozilih, recimo v kamionih, manj realen. Tam je zaenkrat bolj sprejemljiva možnost vodik
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, ni smisleno torej s seboj voziti velikih in težkih baterij. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo? Pri velikih prevoznikih šteje vsak deciliter goriva, vsak kilovat porabljene energije, vsak evro. Računice so neusmiljene in tekme surove. Zdi se, da tovrstne električne možnosti pri tovornjakih zaenkrat niso prav realne, razmišlja Andrej Brglez.
V naši redakciji smo se odločili električni histeriji ob koncu leta pogledati pod kožo. Kaj je res in kaj ni. V ta namen smo se ozrli proti Nissanu. Kakorkoli se evropska elektrika te dni reklamira, Nissan je eden začetnikov komercializacije električnih vozil. O Leafu še pozneje. Najprej smo si zadali veličastno nalogo, vredno imena, ugleda in poslanstva Avtomobilskih prometnih minut na Valu 202. Sedli smo v prikupni Nissanov kombi NV200, ki je na voljo tudi v električni inačici, in se podali na legendarno pot slovenske mobilnosti: iz Maribora do Kopra. Po avtocesti. Torej: kombi nekako z začetka tisočletja, na hitro predelan na elektriko. 40-kilovatna baterija omogoča polnjenje tudi na hitrih polnilnicah. Zima in mraz. Kljub koroni avtocesta polna kamionov. In gremo. Do vrha napolnjeni z elektriko pridemo do Trojan z nasmehom, pred Trojanami trenutek groze, ko na vzponu obljubljen doseg izgine in trenutek olajšanja, ko se na spustu vrne. Flagrantno preskočimo Lukovico, a pri Ljubljani že ugašamo gretje, da se pretolčemo do Barja. Tam pol ure polnjenja, kar naj bi zadostovalo do Kopra. A vzpon na notranjsko planoto je hudič in nato gor in dol proti Postojni izsili še en postanek na Ravbarkomandi. Spust proti morju je blagodejen, v Kopru dvourno polnjenje čisto do vrha in vrnitev. Tokrat gremo po avanturistično. Izklopljeno gretje in vklopljen način Eco – in s tresočimi rokami in cmokom v grlu ter 4 odstotki preostale elektrike se prebijemo do Lopate pred Celjem. Zadnjih nekaj kilometrov v varnem in varčnem zavetrju romunskih kamionov. Nato ponovno pol ure pavze, ki zadošča do Maribora. Premraženi, a veseli, da lahko električno mobilnost ne samo reklamiramo, temveč tudi resnično presodimo.
A ker NV200 električni kombi oziroma enoprostorec oziroma dostavnik ni najbolj žlahten predstavnik svoje vrste, so nam dobri ljudje pri Nissanu porinili pod nos novo izpeljanko Leafa. S kar 62-kilovatno baterijo. "Preizkusite tole, če si upate," so nam dejali. Pa smo šli ponovno. Sicer tokrat v mešanem ciklu običajne uporabe avtomobila. Nekaj avtoceste, nekaj regionalnih poti. Nekaj po domači občini, nekaj s potrdilom delodajalca … Čeprav proizvajalci poskušajo preusmeriti pozornost in pri električnem segmentu poudarjati atribute, kot je okolijski, je kategorija, na kateri bo električna mobilnost preživela ali padla, doseg. Leaf z veliko baterijo gre obljubljeno več kot 300 kilometrov. Če voznik vključi vsa pomagala, kot so elektronski pedal za energijo, ki nadomesti vsak najmanjši pojemek in ekološki način vožnje, in se hkrati odreče delu udobja, kot sta gretje ali hlajenje, med vožnjo pa se izogiba avtocestnim hitrostim, je doseg resnično impresiven. Zagotovo več kot 300 kilometrov. Ko pa se voznik z električnim vozilom, pa čeprav je tako napreden, ličen, udoben in digitaliziran kot Leaf najnovejše generacije, obnaša kot do vozila z motorjem na notranje izgorevanje, se zgodba dramatično obrne. Ampak kot že nekajkrat povedano: če imate možnost polnjenja doma na hišni polnilnici, če imate vsak dan zabetonirano razdaljo vožnje, če imate kar precej pod palcem in če že imate avtomobil na klasični pogon – v tem primeru je še konec leta 2020 električni avtomobil in sploh Nissanova paleta ena najbolj dodelanih, tudi smiselnih.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov