Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Z Andrejem Brglezom se sprašujeva, zakaj lani število prometnih nesreč ni bolj padlo, čeprav smo se vozili bistveno manj
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Lahki dostavniki imajo pri koncernu PSA dolgo in uspešno tradicijo, tako so verjetno pri Toyoti razmišljali, da ne bodo brcnili v temo, če se pri izdelavi tovrstnih vozil povežejo z renomiranim ponudnikom. Nastala je Toyota proace city verso, ki seveda še kako spominja na citroenov berlingo; drsna vrata na obeh straneh, ki so del družinskega paketa family, omogočajo lahek dostop do zadnjih sedežev, ki jim udobnost sicer kvari zelo pokončna postavitev naslonjal. Zadaj je v poltovorni različici, s katero smo se prevažali, namreč postavljena pregradna stena za tovor, ki potniško kabino ločuje od prtljažnika. To pa je prostor, ki marsikateremu uporabniku prinese obilo zadovoljstva. Ob prostornini kar 775 litrov so praktična in uporabna tudi velika dvižna vrata, ki lahko omogočijo piknik v deževnem vremenu (dvižen je lahko sicer tudi samo stekleni del), uporabna pa je tudi močna polica, ki zdrži veliko težo. Čeprav Japonska Toyota še kako prisega na hibridne pogone, pa so se v tem primeru odločili za francoski 1,5 litrski 96 kilovatni turbodizel, ki mu prav nič ne manjka in se dobro razume s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Toyotina različica francoskega enoprostornega dostavnika (če mu tako rečemo) je torej morda malce uglednejša in bolje opremljena od sorodstva, sicer pa po drugi strani vseeno malenkost manj natančno grajena in kvalitetna, kot so to druga toyotina vozila. Cena avtomobila je dobrih 23 tisočakov, a kupec ima možnost najema s preglednimi stroški, kar zna biti prednost pri izbiri.
Čeprav se vozniki ne strinjamo vedno z električnimi avtomobili in se električni avtomobili ne strinjajo vedno z vozniki, se vsa zadeva premika naprej. Dobesedno »v tišini.« Poglejmo Renaultov Zoe. Skoraj desetletje je že med nami in čeprav se od zunaj ni mnogo spremenil, je osvežena druga generacija tisoče kilovatov vstran od samih začetkov. Prvi električni Zoe je izgledal, kot da so ga Renaultovci sestavljali v prostem času, ali po kakšnem posebno uspelem pikniku… Danes je Zoe zrel avto, ki ima vse atribute sodobnih Renaultov. Osvežena zunanjost je sicer dobrodošla, a za pozornega voznika se kljub vsemu, največ spreminja v notranjosti. Materiali, komunikacijski vmesniki, celotno vzdušje avtomobila je v novih modelih ob boku ostalim Renaultom in v skladu z zahtevami sodobne avtomobilske mode. In če smo že pri vidnem ali nevidnem. V električnih avtomobilih je pod pokrovom skrito še več neznanega, saj nam je električno izrazoslovje, kljub sorazmerni enostavnosti same tehnologije, še vedno nekoliko tuje. Novo generacijo lahko poganja povsem nov agregat s kar 100 kilovati, ob tem, da stari 80 kilovatni še vedno ostaja v ponudbi. Tudi baterija, ali bolje rečeno baterijski sklop, ki je pri Renaultu prav lično zapakiran v skoraj celotno dno avtomobila, sprejme po novem občutno več soka. Za 52 kilovatov se ga nateče in to s pomočjo različnih polnilnih tehnik. Ob doplačilo zna Zoe goltati celo slap energije, ki teče iz 50 kilovatnih polnilnic. Električne vožnje smo se do danes že privadili in Zoe verno demonstrira vse njene dobre, kot tudi manj dobre plati. Tovarniško je avtonomen do skoraj 400 kilometrov in z razumnim voznikom, milo zimo in na za kamionskem voznem pasu, se je mogoče tej razdalji približati tudi v resničnem življenju.
Kar zadeva novi Citroen C4 in njegovo električno različico, so v teh dneh objavili tudi cenik. C4 z 1,2 litrskim 74 kilovatnim bencinskim motorjem stane nekaj več kot 18 tisočakov, dizel je slaba dva tisočaka dražji, C4 na električni pogon pa se na ceniku začne pri 35 tisočakih in pol – tu še niso upoštevane subvencija in popusti, sicer bi prišli na približno 27 tisočakov.
V teh dneh pa se je pripeljal tudi novi VW caddy. V novi generaciji se želi iz gospodarskega vozila čimbolj preleviti v družinskega prevoznika. Različica s krajšo medosno razdaljo je daljša in širša, tovorni furgon oziroma caddy cargo pa ima po novem malenkost manj prostora. Da se je povsem približal uporabnosti in udobnosti osebnih avtomobilov, dokazuje marsikaj, kar je povzel po novem golfu. Tako je zdaj tudi vanj kar občutno vdrla digitalizacija, vgrajujejo pa mu tudi kopico asistenčnih sistemov. Poganja ga (za zdaj) 1,5 litrski 84 kilovatni bencinski TSI, kasneje bo na voljo še 96 kilovatni in pa različica na stisnjen zemeljski plin. Dvolitrski dizelski TDI pa ponujajo s tremi različnimi močmi: 55, 75 ali 90 kilovatov, menjalniki so ročni ali samodejni, možna je tudi različica s štirikolesnim pogonom. Cene se začno pri nekaj več kot 22 tisočakih.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Z Andrejem Brglezom se sprašujeva, zakaj lani število prometnih nesreč ni bolj padlo, čeprav smo se vozili bistveno manj
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Lahki dostavniki imajo pri koncernu PSA dolgo in uspešno tradicijo, tako so verjetno pri Toyoti razmišljali, da ne bodo brcnili v temo, če se pri izdelavi tovrstnih vozil povežejo z renomiranim ponudnikom. Nastala je Toyota proace city verso, ki seveda še kako spominja na citroenov berlingo; drsna vrata na obeh straneh, ki so del družinskega paketa family, omogočajo lahek dostop do zadnjih sedežev, ki jim udobnost sicer kvari zelo pokončna postavitev naslonjal. Zadaj je v poltovorni različici, s katero smo se prevažali, namreč postavljena pregradna stena za tovor, ki potniško kabino ločuje od prtljažnika. To pa je prostor, ki marsikateremu uporabniku prinese obilo zadovoljstva. Ob prostornini kar 775 litrov so praktična in uporabna tudi velika dvižna vrata, ki lahko omogočijo piknik v deževnem vremenu (dvižen je lahko sicer tudi samo stekleni del), uporabna pa je tudi močna polica, ki zdrži veliko težo. Čeprav Japonska Toyota še kako prisega na hibridne pogone, pa so se v tem primeru odločili za francoski 1,5 litrski 96 kilovatni turbodizel, ki mu prav nič ne manjka in se dobro razume s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Toyotina različica francoskega enoprostornega dostavnika (če mu tako rečemo) je torej morda malce uglednejša in bolje opremljena od sorodstva, sicer pa po drugi strani vseeno malenkost manj natančno grajena in kvalitetna, kot so to druga toyotina vozila. Cena avtomobila je dobrih 23 tisočakov, a kupec ima možnost najema s preglednimi stroški, kar zna biti prednost pri izbiri.
Čeprav se vozniki ne strinjamo vedno z električnimi avtomobili in se električni avtomobili ne strinjajo vedno z vozniki, se vsa zadeva premika naprej. Dobesedno »v tišini.« Poglejmo Renaultov Zoe. Skoraj desetletje je že med nami in čeprav se od zunaj ni mnogo spremenil, je osvežena druga generacija tisoče kilovatov vstran od samih začetkov. Prvi električni Zoe je izgledal, kot da so ga Renaultovci sestavljali v prostem času, ali po kakšnem posebno uspelem pikniku… Danes je Zoe zrel avto, ki ima vse atribute sodobnih Renaultov. Osvežena zunanjost je sicer dobrodošla, a za pozornega voznika se kljub vsemu, največ spreminja v notranjosti. Materiali, komunikacijski vmesniki, celotno vzdušje avtomobila je v novih modelih ob boku ostalim Renaultom in v skladu z zahtevami sodobne avtomobilske mode. In če smo že pri vidnem ali nevidnem. V električnih avtomobilih je pod pokrovom skrito še več neznanega, saj nam je električno izrazoslovje, kljub sorazmerni enostavnosti same tehnologije, še vedno nekoliko tuje. Novo generacijo lahko poganja povsem nov agregat s kar 100 kilovati, ob tem, da stari 80 kilovatni še vedno ostaja v ponudbi. Tudi baterija, ali bolje rečeno baterijski sklop, ki je pri Renaultu prav lično zapakiran v skoraj celotno dno avtomobila, sprejme po novem občutno več soka. Za 52 kilovatov se ga nateče in to s pomočjo različnih polnilnih tehnik. Ob doplačilo zna Zoe goltati celo slap energije, ki teče iz 50 kilovatnih polnilnic. Električne vožnje smo se do danes že privadili in Zoe verno demonstrira vse njene dobre, kot tudi manj dobre plati. Tovarniško je avtonomen do skoraj 400 kilometrov in z razumnim voznikom, milo zimo in na za kamionskem voznem pasu, se je mogoče tej razdalji približati tudi v resničnem življenju.
Kar zadeva novi Citroen C4 in njegovo električno različico, so v teh dneh objavili tudi cenik. C4 z 1,2 litrskim 74 kilovatnim bencinskim motorjem stane nekaj več kot 18 tisočakov, dizel je slaba dva tisočaka dražji, C4 na električni pogon pa se na ceniku začne pri 35 tisočakih in pol – tu še niso upoštevane subvencija in popusti, sicer bi prišli na približno 27 tisočakov.
V teh dneh pa se je pripeljal tudi novi VW caddy. V novi generaciji se želi iz gospodarskega vozila čimbolj preleviti v družinskega prevoznika. Različica s krajšo medosno razdaljo je daljša in širša, tovorni furgon oziroma caddy cargo pa ima po novem malenkost manj prostora. Da se je povsem približal uporabnosti in udobnosti osebnih avtomobilov, dokazuje marsikaj, kar je povzel po novem golfu. Tako je zdaj tudi vanj kar občutno vdrla digitalizacija, vgrajujejo pa mu tudi kopico asistenčnih sistemov. Poganja ga (za zdaj) 1,5 litrski 84 kilovatni bencinski TSI, kasneje bo na voljo še 96 kilovatni in pa različica na stisnjen zemeljski plin. Dvolitrski dizelski TDI pa ponujajo s tremi različnimi močmi: 55, 75 ali 90 kilovatov, menjalniki so ročni ali samodejni, možna je tudi različica s štirikolesnim pogonom. Cene se začno pri nekaj več kot 22 tisočakih.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Neveljaven email naslov