Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hitrost včeraj, danes in jutri

13.02.2021

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.

Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h, omejitev pa je bila 13 km/h

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. Zgodovina omejitev hitrosti je zanimiva – prvo so postavili že leta 1861 v Veliki Britaniji, in sicer so hitrost kočij omejili na 16 km/h. Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je z električnim avtomobilom po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h – ker je bila omejitev 13 km/h, ga je ustavil in kaznoval policist na kolesu.

V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu.

Zadnjič smo zapisali nekaj vtisov o Citroenovih modelih C3 in C5 aircross, danes gremo naprej k sorodstvu, ki ponuja veliko prestiža, k znamki DS. Nekaj modelov smo sicer spoznali že pred leti, nazadnje pa sta se zdaj pojavila dva z oznako crossback. DS3 crossback je križanec, ki si platformo in še marsikaj drugega deli z modelom C3 aircross, a sta si modela vseeno različna, kajti DS3 crossback je že na pogled precej unikaten in samosvoj model. Mnogim mimoidočim je avtomobil neznanka, tudi potem, ko iščejo odgovor v znački na motornem pokrovu, ni dosti bolje, saj nepoznavalci težko ugotovijo, da gre za DS. Eleganca in ekstravagantnost se nadaljujeta tudi v notranjosti. Že osnovni paket Performance line prinaša veliko drobnih pozornosti in različnih elementov, ki spominjajo na obliko diamanta. Lahko bi na prvi pogled vse skupaj delovalo kar malo "čičkasto", a ko avtomobil voziš nekaj dni in ga bolj osvojiš, ugotoviš, da je vse tam, kjer mora biti in je vse uporabno in nameščeno z nekim namenom. Testni avtomobil je poganjal najzmogljivejši motor v ponudbi, 1.2 litrski 114 kilovatni turbobencinski trivaljnik, ki je dovolj zmogljiv, da privošči malo veselja tudi tistim, ki so radi hitrejši od drugih. Odlično sodeluje tudi koncernski samodejni osemstopenjski menjalnik, ki smo ga že večkrat hvalili. DS3 crossback je torej v marsičem nadpovprečen, lahko tudi hiter, čeprav ni kakšen dirkalnik. Spredaj sedečim ponuja veliko udobja, za 37 tisočakov pa ga bo kupil  predvsem tisti, ki ima rad avtomobil, ki je nekaj več in ki ga tudi izpostavlja pred drugimi.

Če presedemo v večjega DS7 crossback, pa v primerjavi z DS3 enostavno pomeni: vsega še več. Če je pred skoraj 60 leti francoski general Charles de Gaulle povzdignil znamko DS s tedaj izjemnim modelom DS 19 (kasneje je to postala predsedniška limuzina), potem je v novejši zgodovini nekaj podobnega uspelo tudi sedanjemu Emmanuelu Macronu, ko se je pred skoraj štirimi leti na inavguracijo pripeljal s športnim terencem DS7 crossback. Bolj prestižnega avtomobila francoske izdelave trenutno zagotovo ni.

Oznaka e-Tense 4x4 300 Grand Chic pove veliko, a ne vsega. Gre za vozilo s priključno hibridno tehnologijo. Osnovni je 1.6 litrski 147 kilovatni turbo motor, ki poganja prednji kolesi, za zadnji pa skrbita dva elektromotorja. Skupna sistemska moč znaša 220 kilovatov (ali 300 konjskih moči), s polno baterijo se da prevoziti na elektriko dobrih 40 kilometrov. Menjalnik je že večkrat opevani osemstopenjski samodejni. Kar oznake ne povedo, pravzaprav ne morejo povedati, pa je izjemno ugodno počutje v kabini, ki je prostorna in urejena do zadnje potankosti, da o žlahtnosti materialov in natančnosti izdelave sploh ne govorimo posebej. Od drobnih pozornosti, ki pripomorejo k občutku, da se je izdelovalec posebej pozorno posvečal želji, da bi se uporabnik počutil res čim bolje, naj izpostavim le eno: ob zagonu motorja se iz armaturne plošče na vrhu pojavi elegantna analogna ura. Skratka, kar recimo neposredno, avtomobil je zares unikaten in bogat v vseh pogledih, predvsem v notranjosti, na zunaj pa tudi dovolj atraktiven, tako da ne bo primeren za tiste, ki niso radi opaženi. S ceno nekaj čez 63 tisočakov pa tudi ni najdražji med žlahtnimi konkurenti.

Zdaj ko se bliža dan, ko bodo spet sproščene regijske meje, bo verjetno treba ponovno računati s povečanjem prometa, med tednom verjetno predvsem ob konicah, konec tedna pa v smereh turistično zanimivih destinacij. Če bo gneča malo večja, bo treba imeti občasno malo več potrpljenja.

 

 

 

 

 


Avtomobilsko prometne minute

868 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Hitrost včeraj, danes in jutri

13.02.2021

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.

Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h, omejitev pa je bila 13 km/h

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. Zgodovina omejitev hitrosti je zanimiva – prvo so postavili že leta 1861 v Veliki Britaniji, in sicer so hitrost kočij omejili na 16 km/h. Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je z električnim avtomobilom po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h – ker je bila omejitev 13 km/h, ga je ustavil in kaznoval policist na kolesu.

V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu.

Zadnjič smo zapisali nekaj vtisov o Citroenovih modelih C3 in C5 aircross, danes gremo naprej k sorodstvu, ki ponuja veliko prestiža, k znamki DS. Nekaj modelov smo sicer spoznali že pred leti, nazadnje pa sta se zdaj pojavila dva z oznako crossback. DS3 crossback je križanec, ki si platformo in še marsikaj drugega deli z modelom C3 aircross, a sta si modela vseeno različna, kajti DS3 crossback je že na pogled precej unikaten in samosvoj model. Mnogim mimoidočim je avtomobil neznanka, tudi potem, ko iščejo odgovor v znački na motornem pokrovu, ni dosti bolje, saj nepoznavalci težko ugotovijo, da gre za DS. Eleganca in ekstravagantnost se nadaljujeta tudi v notranjosti. Že osnovni paket Performance line prinaša veliko drobnih pozornosti in različnih elementov, ki spominjajo na obliko diamanta. Lahko bi na prvi pogled vse skupaj delovalo kar malo "čičkasto", a ko avtomobil voziš nekaj dni in ga bolj osvojiš, ugotoviš, da je vse tam, kjer mora biti in je vse uporabno in nameščeno z nekim namenom. Testni avtomobil je poganjal najzmogljivejši motor v ponudbi, 1.2 litrski 114 kilovatni turbobencinski trivaljnik, ki je dovolj zmogljiv, da privošči malo veselja tudi tistim, ki so radi hitrejši od drugih. Odlično sodeluje tudi koncernski samodejni osemstopenjski menjalnik, ki smo ga že večkrat hvalili. DS3 crossback je torej v marsičem nadpovprečen, lahko tudi hiter, čeprav ni kakšen dirkalnik. Spredaj sedečim ponuja veliko udobja, za 37 tisočakov pa ga bo kupil  predvsem tisti, ki ima rad avtomobil, ki je nekaj več in ki ga tudi izpostavlja pred drugimi.

Če presedemo v večjega DS7 crossback, pa v primerjavi z DS3 enostavno pomeni: vsega še več. Če je pred skoraj 60 leti francoski general Charles de Gaulle povzdignil znamko DS s tedaj izjemnim modelom DS 19 (kasneje je to postala predsedniška limuzina), potem je v novejši zgodovini nekaj podobnega uspelo tudi sedanjemu Emmanuelu Macronu, ko se je pred skoraj štirimi leti na inavguracijo pripeljal s športnim terencem DS7 crossback. Bolj prestižnega avtomobila francoske izdelave trenutno zagotovo ni.

Oznaka e-Tense 4x4 300 Grand Chic pove veliko, a ne vsega. Gre za vozilo s priključno hibridno tehnologijo. Osnovni je 1.6 litrski 147 kilovatni turbo motor, ki poganja prednji kolesi, za zadnji pa skrbita dva elektromotorja. Skupna sistemska moč znaša 220 kilovatov (ali 300 konjskih moči), s polno baterijo se da prevoziti na elektriko dobrih 40 kilometrov. Menjalnik je že večkrat opevani osemstopenjski samodejni. Kar oznake ne povedo, pravzaprav ne morejo povedati, pa je izjemno ugodno počutje v kabini, ki je prostorna in urejena do zadnje potankosti, da o žlahtnosti materialov in natančnosti izdelave sploh ne govorimo posebej. Od drobnih pozornosti, ki pripomorejo k občutku, da se je izdelovalec posebej pozorno posvečal želji, da bi se uporabnik počutil res čim bolje, naj izpostavim le eno: ob zagonu motorja se iz armaturne plošče na vrhu pojavi elegantna analogna ura. Skratka, kar recimo neposredno, avtomobil je zares unikaten in bogat v vseh pogledih, predvsem v notranjosti, na zunaj pa tudi dovolj atraktiven, tako da ne bo primeren za tiste, ki niso radi opaženi. S ceno nekaj čez 63 tisočakov pa tudi ni najdražji med žlahtnimi konkurenti.

Zdaj ko se bliža dan, ko bodo spet sproščene regijske meje, bo verjetno treba ponovno računati s povečanjem prometa, med tednom verjetno predvsem ob konicah, konec tedna pa v smereh turistično zanimivih destinacij. Če bo gneča malo večja, bo treba imeti občasno malo več potrpljenja.

 

 

 

 

 


12.10.2019

V avtomobile prihaja glasovno upravljanje

Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.


05.10.2019

Pomembno je v kakšnem avtu te vidijo drugi

Statistika pove, da skoraj dve tretjini kupcev izbere avtomobil z očmi in jim je pomembna predvsem oblika. Morda so tudi zato tako imenovani SUV-ji, športni terenci, križanci, kakorkoli jih pač imenujemo, zadnja leta dobesedno zavzeli trg in ga ukradli predvsem enoprostorcem in karavanom. So vseh barv, oblik in velikosti. Kako da so prodrli tako hitro, zakaj, ali so jih hoteli uporabniki, se sprašuje Andrej Brglez.


28.09.2019

Vodik je lahko energent prihodnosti

Andrej Brglez komentirala izjavo prvega moža Kie v Evropi Emilia Herrere, ki pravi, da bo do leta 2030 tržni delež vozil na električni pogon znašal 23 do 25 odstotkov in tak delež naj bi potem obstal tudi v prihodnje. Poudaril je še, da je vodik eden izmed energentov, ki bodo v prihodnjih letih še kako pomembni. Če spomnimo, da je med petimi milijoni električnih vozil na svetu le 11 tisoč takih na gorivne celice, ki potrebujejo za proizvodnjo električne energije vodik, potem je kar težko verjeti, da bi vodik res lahko bil tako pomemben energent v prihodnjih letih. A Andrej razmišlja, da je prednosti pri uporabi vodika kar nekaj – ena zelo pomembna je recimo tudi ta, da ohranja skoraj celotno znano uveljavljeno verigo posrednikov, ki sodelujejo pri proizvodnji oziroma še bolj pri distribuciji, kar iz gospodarskega vidika vsekakor ni nepomembno. Skratka, kaže, da bo vodik v bližnji prihodnosti postal pomemben energent pri pogonu vozil.


18.09.2019

Zakajen rabljen avtomobil je težje prodati

Kajenje v avtomobilu, pa da so v njem še otroci, se nam zdi vsaj neokusno, mislim pa, da bi lahko uporabili tudi še kakšen bolj sočen pridevnik. Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštututa za javno zdravje opozarja, da so posledice, če so otroci dlje časa in večkrat izpostavljeni dimu v kabini avtomobila, lahko celo usodne, predvsem za dojenčke. Andrej Brglez pa poudarja, da s tem, če odpremo okno, ko kadimo v avtomobilu, nismo kaj dosti naredili, kajti 80 odstotkov dima je nevidnega. Ob tem, da si s kajenjem tudi zmanjšamo pozornost na dogajanje na cesti, pa bi moralo biti za Slovence še posebej pomembno to, da se zakajeni avtomobili težje prodajajo in za nižjo ceno.


11.09.2019

Tudi Frankfurtski salon je okrnjen

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


04.09.2019

Prvo pot v šolo si zapomnimo za vedno, mustanga tudi

Vsem aktivnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih najvidnejših politikov s predsednikom vlade na čelu. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti eden za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.


28.08.2019

Asistenčni sistemi – korak k dojemanju avtonomne vožnje

Evropski parlament je pred meseci sprejel odločitev, da bodo do leta 2024 napredni vozniški asistenčni sistemi postali obvezen del opreme v vozilih – ne samo v osebnih, ampak tudi v kombijih, avtobusih in tovornjakih. To lahko razumemo kot pomemben korak k dojemanju avtonomne vožnje, a za zdaj sta seveda odgovornost in varnost še vedno v rokah voznika. Nakup tovrstnih sistemov bi seveda lahko stimulirale tudi zavarovalnice, a zaenkrat še ne kažejo tega veselja in imajo še vedno svojo matematiko, poudarja Andrej Brglez.


21.08.2019

Več udobja in varnosti, pa tudi nevarnosti za motoriste

Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?


14.08.2019

Varnostni sistemi tudi izzivajo

Dejstvo je, da so varnostni sistemi v vozilih izjemno dvignili raven varnosti, a Andrej Brglez je ugotovil, da se nekateri z njimi podajajo v še večje nevarnosti. Med preizkušanjem najmodernejšega motocikla, ki omogoča še hitrejše in tudi zanesljivejše vožnje v ovinkih, je razmišljal, da bo to mnoge izzvalo, da bodo poskušali meje svojih zmogljivosti in zmogljivosti motocikla postaviti še višje. Na ta način bodo s še drznejšo vožnjo izzivali usodo še pri višjih hitrostih.


07.08.2019

Nogam dvignjenim na armaturo grozi varnostni meh

Prejšnji teden smo se ukvarjali z neprimerno obutvijo za volanom, tokrat bomo »napadli« sovoznike oziroma predvsem sopotnice na prednjem sedežu; namreč, pogosto lahko opazimo, predvsem poleti, kako med vožnjo uživajo, ko dvignejo noge na armaturno ploščo, s stopali vse tja do vetrobranskega stekla. Mislim, da je bolje, da sploh ne razmišljamo, kaj bi se zgodilo, če bi šlo kaj narobe, a narobe žal včasih gre. Tam nekje v višini kolen je skrit varnostni meh, ki se v primeru trka lahko sproži in nas -namesto da bi nas zaščitil, poškoduje, opozarja Andrej Brglez.


31.07.2019

Manj nevarno je za volanom biti gol kot bos

Vemo, da mnogi ne premišljujete kaj dosti o tem, kako se boste obuli, preden sedete za volan. Zakon pri nas (in tudi v večini drugih Evropskih držav) tudi ne narekuje premišljevanja in ne obvezuje, da bi za vožnjo bila potrebna kakšna predpisana obutev. Saj kar gre, tudi v coklah, ali tudi brez njih, a morda se vam je vseeno že kdaj zgodilo, da se vam je primerila kakšna nerodnost, da se je natikač morda zataknil, ali da vam je bosa noga malce zdrsnila s pedala, pa ste se nekako rešili, ni bilo panike. Lahko pa kdaj pride do nje, je recimo treba na hitro reagirati, odločno in močno pritisniti na zavoro. Andrej Brglez trdi, smo takrat, če smo neprimerno obuti, veliko bolj nevarni.


24.07.2019

Klimatska naprava je varnostni element

Moderno oblikovani avtomobili imajo veliko steklenih površin, kar pomeni, da se poleti kabina še bolj in hitreje segreje. Če nam je v avtomobilu vroče, pomeni to slabo počutje in posledično tudi, da smo nervozni in razdražljivi, naše reakcije pa temu ustrezno počasnejše, vse skupaj pa pomeni, da smo v prometu manj varni oziroma bolj nevarni. Zato je pravilna uporaba klimatske naprave še kako pomembna – tudi pri izstopanju in ohlajenega avtomobila v vroč dan, poudarja Andrej Brglez.


17.07.2019

Avtomobil je lahko topla greda

Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija, pove Andrej Brglez.


10.07.2019

Sluh – varnostni sistem, ki ga izklapljamo

Posvetimo se vožnji v mestnem vrvežu, kjer se gnete množica različnih prevoznih sredstev, ki jih je vedno več in so vedno hitrejša. Mi pa se ob vsem tem odpovedujemo enemu najpomembnejših varnostnih sistemov. Andrej Brglez se spomni dogodka v džungli, kjer ni mogoče preživeti brez izostrenega sluha. Mi pa v prometni džungli tlačimo v ušesa slušalke in tako ne slišimo, kaj se dogaja…opozoril na to, kako pomembno je, da slišimo, kaj se dogaja okrog nas.


03.07.2019

Debat o varnosti motoristov ni nikoli dovolj

Zapeljal nas je eden redkih pravih terencev, ki mu ni nerodno tudi na avtocesti. Tudi na električna vozila ne pozabimo, potem pa spet povemo nekaj o avtonomnih obetih. Sicer pa je na vrhuncu motociklistična sezona, razpravljanja o varnosti motoristov pa nikoli ne zmanjka. Mitja Gustinčič je napisal nadaljevanje uspešnega priročnika Magisterij vožnje z motorjem.


26.06.2019

Na Kitajskem puščajo kolesa vsepovsod

Tokrat se še enkrat več odpravimo v mestni vrvež, kjer mrgoli množica raznoraznih prevoznih sredstev. Predvsem varnost je tema, ki nas v zvezi s tem zadnje čase zaposluje. To poudarja tudi Andrej Brglez, ki pa ob tem opozarja še na eno težavo, ki jo bomo verjetno kmalu občutili tudi po nekaterih naših mestih. Na Kitajskem, recimo, imajo po mestih že obilico težav, ker uporabniki kolesa, ki si jih izposodijo, potem puščajo vsepovsod. Tudi v Parizu skiroje menda odlagajo čisto povsod, zato je morala zakonodaja že dvigniti glas.


19.06.2019

DARS omogoča nadzor kamionov

DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, da zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa lahko seveda tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, ker so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve tovrstne akcije so bile »uspešne«, če razumemo pod tem število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen tovrstnih nadzorov, ki bodo v bodoče pogosti, je seveda, da se spravi s ceste kršitelje in se posredno poveča varnost tudi za druge udeležence, poudarja Andrej Brglez.


12.06.2019

Tehnologija nas lahko opozori na vozilo na nujni poti

Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.


05.06.2019

Hibrid je lahko konkurenčna izbira

Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.


29.05.2019

Vožnje z avtodomom se lotimo odgovorno

Tisti, ki pogosto potujete z avtodomom, veste, da tovrstna potovanja zahtevajo nekaj znanja in priprave, da potem ni kakšnih težav in nevšečnosti. Andrej Brglez opozarja, da je ena od značilnosti avtodomov tudi ta, da njihova konstrukcija ne zagotavlja podobne varnosti za potnike kot recimo tista pri osebnih avtomobilih.  Mnogi notranjost avtodoma, opogumljeni z množico odlagalnih površin in predalov ter omaric, pretirano natrpajo in vozilo naložijo preko skrajnosti. Tako še dodatno trpijo zavore, predvsem pri vožnji navzdol. Poleg tega si mnogi še neizkušeni uporabniki avtodoma začrtajo prezahtevne potovalne poti, kar jih lahko utrudi in dodatno ogrozi prometno varnost. Skratka, potovanje z avtodomom je lahko zabavno in prijetno, a treba je upoštevati določena pravila in zakonitosti tovrstnega potovanja.


Stran 12 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov