Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hitrost včeraj, danes in jutri

13.02.2021

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.

Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h, omejitev pa je bila 13 km/h

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. Zgodovina omejitev hitrosti je zanimiva – prvo so postavili že leta 1861 v Veliki Britaniji, in sicer so hitrost kočij omejili na 16 km/h. Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je z električnim avtomobilom po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h – ker je bila omejitev 13 km/h, ga je ustavil in kaznoval policist na kolesu.

V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu.

Zadnjič smo zapisali nekaj vtisov o Citroenovih modelih C3 in C5 aircross, danes gremo naprej k sorodstvu, ki ponuja veliko prestiža, k znamki DS. Nekaj modelov smo sicer spoznali že pred leti, nazadnje pa sta se zdaj pojavila dva z oznako crossback. DS3 crossback je križanec, ki si platformo in še marsikaj drugega deli z modelom C3 aircross, a sta si modela vseeno različna, kajti DS3 crossback je že na pogled precej unikaten in samosvoj model. Mnogim mimoidočim je avtomobil neznanka, tudi potem, ko iščejo odgovor v znački na motornem pokrovu, ni dosti bolje, saj nepoznavalci težko ugotovijo, da gre za DS. Eleganca in ekstravagantnost se nadaljujeta tudi v notranjosti. Že osnovni paket Performance line prinaša veliko drobnih pozornosti in različnih elementov, ki spominjajo na obliko diamanta. Lahko bi na prvi pogled vse skupaj delovalo kar malo "čičkasto", a ko avtomobil voziš nekaj dni in ga bolj osvojiš, ugotoviš, da je vse tam, kjer mora biti in je vse uporabno in nameščeno z nekim namenom. Testni avtomobil je poganjal najzmogljivejši motor v ponudbi, 1.2 litrski 114 kilovatni turbobencinski trivaljnik, ki je dovolj zmogljiv, da privošči malo veselja tudi tistim, ki so radi hitrejši od drugih. Odlično sodeluje tudi koncernski samodejni osemstopenjski menjalnik, ki smo ga že večkrat hvalili. DS3 crossback je torej v marsičem nadpovprečen, lahko tudi hiter, čeprav ni kakšen dirkalnik. Spredaj sedečim ponuja veliko udobja, za 37 tisočakov pa ga bo kupil  predvsem tisti, ki ima rad avtomobil, ki je nekaj več in ki ga tudi izpostavlja pred drugimi.

Če presedemo v večjega DS7 crossback, pa v primerjavi z DS3 enostavno pomeni: vsega še več. Če je pred skoraj 60 leti francoski general Charles de Gaulle povzdignil znamko DS s tedaj izjemnim modelom DS 19 (kasneje je to postala predsedniška limuzina), potem je v novejši zgodovini nekaj podobnega uspelo tudi sedanjemu Emmanuelu Macronu, ko se je pred skoraj štirimi leti na inavguracijo pripeljal s športnim terencem DS7 crossback. Bolj prestižnega avtomobila francoske izdelave trenutno zagotovo ni.

Oznaka e-Tense 4x4 300 Grand Chic pove veliko, a ne vsega. Gre za vozilo s priključno hibridno tehnologijo. Osnovni je 1.6 litrski 147 kilovatni turbo motor, ki poganja prednji kolesi, za zadnji pa skrbita dva elektromotorja. Skupna sistemska moč znaša 220 kilovatov (ali 300 konjskih moči), s polno baterijo se da prevoziti na elektriko dobrih 40 kilometrov. Menjalnik je že večkrat opevani osemstopenjski samodejni. Kar oznake ne povedo, pravzaprav ne morejo povedati, pa je izjemno ugodno počutje v kabini, ki je prostorna in urejena do zadnje potankosti, da o žlahtnosti materialov in natančnosti izdelave sploh ne govorimo posebej. Od drobnih pozornosti, ki pripomorejo k občutku, da se je izdelovalec posebej pozorno posvečal želji, da bi se uporabnik počutil res čim bolje, naj izpostavim le eno: ob zagonu motorja se iz armaturne plošče na vrhu pojavi elegantna analogna ura. Skratka, kar recimo neposredno, avtomobil je zares unikaten in bogat v vseh pogledih, predvsem v notranjosti, na zunaj pa tudi dovolj atraktiven, tako da ne bo primeren za tiste, ki niso radi opaženi. S ceno nekaj čez 63 tisočakov pa tudi ni najdražji med žlahtnimi konkurenti.

Zdaj ko se bliža dan, ko bodo spet sproščene regijske meje, bo verjetno treba ponovno računati s povečanjem prometa, med tednom verjetno predvsem ob konicah, konec tedna pa v smereh turistično zanimivih destinacij. Če bo gneča malo večja, bo treba imeti občasno malo več potrpljenja.

 

 

 

 

 


Avtomobilsko prometne minute

867 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Hitrost včeraj, danes in jutri

13.02.2021

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.

Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h, omejitev pa je bila 13 km/h

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. Zgodovina omejitev hitrosti je zanimiva – prvo so postavili že leta 1861 v Veliki Britaniji, in sicer so hitrost kočij omejili na 16 km/h. Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je z električnim avtomobilom po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h – ker je bila omejitev 13 km/h, ga je ustavil in kaznoval policist na kolesu.

V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu.

Zadnjič smo zapisali nekaj vtisov o Citroenovih modelih C3 in C5 aircross, danes gremo naprej k sorodstvu, ki ponuja veliko prestiža, k znamki DS. Nekaj modelov smo sicer spoznali že pred leti, nazadnje pa sta se zdaj pojavila dva z oznako crossback. DS3 crossback je križanec, ki si platformo in še marsikaj drugega deli z modelom C3 aircross, a sta si modela vseeno različna, kajti DS3 crossback je že na pogled precej unikaten in samosvoj model. Mnogim mimoidočim je avtomobil neznanka, tudi potem, ko iščejo odgovor v znački na motornem pokrovu, ni dosti bolje, saj nepoznavalci težko ugotovijo, da gre za DS. Eleganca in ekstravagantnost se nadaljujeta tudi v notranjosti. Že osnovni paket Performance line prinaša veliko drobnih pozornosti in različnih elementov, ki spominjajo na obliko diamanta. Lahko bi na prvi pogled vse skupaj delovalo kar malo "čičkasto", a ko avtomobil voziš nekaj dni in ga bolj osvojiš, ugotoviš, da je vse tam, kjer mora biti in je vse uporabno in nameščeno z nekim namenom. Testni avtomobil je poganjal najzmogljivejši motor v ponudbi, 1.2 litrski 114 kilovatni turbobencinski trivaljnik, ki je dovolj zmogljiv, da privošči malo veselja tudi tistim, ki so radi hitrejši od drugih. Odlično sodeluje tudi koncernski samodejni osemstopenjski menjalnik, ki smo ga že večkrat hvalili. DS3 crossback je torej v marsičem nadpovprečen, lahko tudi hiter, čeprav ni kakšen dirkalnik. Spredaj sedečim ponuja veliko udobja, za 37 tisočakov pa ga bo kupil  predvsem tisti, ki ima rad avtomobil, ki je nekaj več in ki ga tudi izpostavlja pred drugimi.

Če presedemo v večjega DS7 crossback, pa v primerjavi z DS3 enostavno pomeni: vsega še več. Če je pred skoraj 60 leti francoski general Charles de Gaulle povzdignil znamko DS s tedaj izjemnim modelom DS 19 (kasneje je to postala predsedniška limuzina), potem je v novejši zgodovini nekaj podobnega uspelo tudi sedanjemu Emmanuelu Macronu, ko se je pred skoraj štirimi leti na inavguracijo pripeljal s športnim terencem DS7 crossback. Bolj prestižnega avtomobila francoske izdelave trenutno zagotovo ni.

Oznaka e-Tense 4x4 300 Grand Chic pove veliko, a ne vsega. Gre za vozilo s priključno hibridno tehnologijo. Osnovni je 1.6 litrski 147 kilovatni turbo motor, ki poganja prednji kolesi, za zadnji pa skrbita dva elektromotorja. Skupna sistemska moč znaša 220 kilovatov (ali 300 konjskih moči), s polno baterijo se da prevoziti na elektriko dobrih 40 kilometrov. Menjalnik je že večkrat opevani osemstopenjski samodejni. Kar oznake ne povedo, pravzaprav ne morejo povedati, pa je izjemno ugodno počutje v kabini, ki je prostorna in urejena do zadnje potankosti, da o žlahtnosti materialov in natančnosti izdelave sploh ne govorimo posebej. Od drobnih pozornosti, ki pripomorejo k občutku, da se je izdelovalec posebej pozorno posvečal želji, da bi se uporabnik počutil res čim bolje, naj izpostavim le eno: ob zagonu motorja se iz armaturne plošče na vrhu pojavi elegantna analogna ura. Skratka, kar recimo neposredno, avtomobil je zares unikaten in bogat v vseh pogledih, predvsem v notranjosti, na zunaj pa tudi dovolj atraktiven, tako da ne bo primeren za tiste, ki niso radi opaženi. S ceno nekaj čez 63 tisočakov pa tudi ni najdražji med žlahtnimi konkurenti.

Zdaj ko se bliža dan, ko bodo spet sproščene regijske meje, bo verjetno treba ponovno računati s povečanjem prometa, med tednom verjetno predvsem ob konicah, konec tedna pa v smereh turistično zanimivih destinacij. Če bo gneča malo večja, bo treba imeti občasno malo več potrpljenja.

 

 

 

 

 


22.01.2022

Avtomobili se veselo dražijo

Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.


15.01.2022

Telefona ne damo iz rok

Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.


08.01.2022

Finalisti za Slovenski avto leta 2022

Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.


01.01.2022

Novoletna avtomobilska poslanica

Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.


18.12.2021

Dojenček najlažje zaspi v dizlu

Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.


11.12.2021

Zakaj smo se odvezali

Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.


04.12.2021

Tudi v vodiku je prihodnost

Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.


27.11.2021

Katrca jih ima 60

Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.


20.11.2021

Starejši naj ostanejo čim dlje mobilni

Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.


12.11.2021

Most med prometno kulturo in kulturo pitja

Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.


06.11.2021

Moralna teža avtomobila

V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.


30.10.2021

Z električnega kolesa v hibridni avtomobil

Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.


23.10.2021

Kako voziti ekološko s hibridom

V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.


16.10.2021

Tudi avtomobilska tehnologija pridobiva sekunde

Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.


09.10.2021

Ponovno na izpitno vožnjo

Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".


02.10.2021

Ni vse v elektriki

Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.


25.09.2021

Kolesa so vse težja in hitrejša

Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.


18.09.2021

Sprememba potovalnih navad je nujna

Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.


11.09.2021

Vedno bolj priljubljene so kraje katalizatorjev

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.


04.09.2021

Avtomobilski saloni se spreminjajo

Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.


Stran 6 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov