Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hitrost včeraj, danes in jutri

13.02.2021

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.

Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h, omejitev pa je bila 13 km/h

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. Zgodovina omejitev hitrosti je zanimiva – prvo so postavili že leta 1861 v Veliki Britaniji, in sicer so hitrost kočij omejili na 16 km/h. Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je z električnim avtomobilom po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h – ker je bila omejitev 13 km/h, ga je ustavil in kaznoval policist na kolesu.

V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu.

Zadnjič smo zapisali nekaj vtisov o Citroenovih modelih C3 in C5 aircross, danes gremo naprej k sorodstvu, ki ponuja veliko prestiža, k znamki DS. Nekaj modelov smo sicer spoznali že pred leti, nazadnje pa sta se zdaj pojavila dva z oznako crossback. DS3 crossback je križanec, ki si platformo in še marsikaj drugega deli z modelom C3 aircross, a sta si modela vseeno različna, kajti DS3 crossback je že na pogled precej unikaten in samosvoj model. Mnogim mimoidočim je avtomobil neznanka, tudi potem, ko iščejo odgovor v znački na motornem pokrovu, ni dosti bolje, saj nepoznavalci težko ugotovijo, da gre za DS. Eleganca in ekstravagantnost se nadaljujeta tudi v notranjosti. Že osnovni paket Performance line prinaša veliko drobnih pozornosti in različnih elementov, ki spominjajo na obliko diamanta. Lahko bi na prvi pogled vse skupaj delovalo kar malo "čičkasto", a ko avtomobil voziš nekaj dni in ga bolj osvojiš, ugotoviš, da je vse tam, kjer mora biti in je vse uporabno in nameščeno z nekim namenom. Testni avtomobil je poganjal najzmogljivejši motor v ponudbi, 1.2 litrski 114 kilovatni turbobencinski trivaljnik, ki je dovolj zmogljiv, da privošči malo veselja tudi tistim, ki so radi hitrejši od drugih. Odlično sodeluje tudi koncernski samodejni osemstopenjski menjalnik, ki smo ga že večkrat hvalili. DS3 crossback je torej v marsičem nadpovprečen, lahko tudi hiter, čeprav ni kakšen dirkalnik. Spredaj sedečim ponuja veliko udobja, za 37 tisočakov pa ga bo kupil  predvsem tisti, ki ima rad avtomobil, ki je nekaj več in ki ga tudi izpostavlja pred drugimi.

Če presedemo v večjega DS7 crossback, pa v primerjavi z DS3 enostavno pomeni: vsega še več. Če je pred skoraj 60 leti francoski general Charles de Gaulle povzdignil znamko DS s tedaj izjemnim modelom DS 19 (kasneje je to postala predsedniška limuzina), potem je v novejši zgodovini nekaj podobnega uspelo tudi sedanjemu Emmanuelu Macronu, ko se je pred skoraj štirimi leti na inavguracijo pripeljal s športnim terencem DS7 crossback. Bolj prestižnega avtomobila francoske izdelave trenutno zagotovo ni.

Oznaka e-Tense 4x4 300 Grand Chic pove veliko, a ne vsega. Gre za vozilo s priključno hibridno tehnologijo. Osnovni je 1.6 litrski 147 kilovatni turbo motor, ki poganja prednji kolesi, za zadnji pa skrbita dva elektromotorja. Skupna sistemska moč znaša 220 kilovatov (ali 300 konjskih moči), s polno baterijo se da prevoziti na elektriko dobrih 40 kilometrov. Menjalnik je že večkrat opevani osemstopenjski samodejni. Kar oznake ne povedo, pravzaprav ne morejo povedati, pa je izjemno ugodno počutje v kabini, ki je prostorna in urejena do zadnje potankosti, da o žlahtnosti materialov in natančnosti izdelave sploh ne govorimo posebej. Od drobnih pozornosti, ki pripomorejo k občutku, da se je izdelovalec posebej pozorno posvečal želji, da bi se uporabnik počutil res čim bolje, naj izpostavim le eno: ob zagonu motorja se iz armaturne plošče na vrhu pojavi elegantna analogna ura. Skratka, kar recimo neposredno, avtomobil je zares unikaten in bogat v vseh pogledih, predvsem v notranjosti, na zunaj pa tudi dovolj atraktiven, tako da ne bo primeren za tiste, ki niso radi opaženi. S ceno nekaj čez 63 tisočakov pa tudi ni najdražji med žlahtnimi konkurenti.

Zdaj ko se bliža dan, ko bodo spet sproščene regijske meje, bo verjetno treba ponovno računati s povečanjem prometa, med tednom verjetno predvsem ob konicah, konec tedna pa v smereh turistično zanimivih destinacij. Če bo gneča malo večja, bo treba imeti občasno malo več potrpljenja.

 

 

 

 

 


Avtomobilsko prometne minute

868 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Hitrost včeraj, danes in jutri

13.02.2021

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.

Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h, omejitev pa je bila 13 km/h

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. Zgodovina omejitev hitrosti je zanimiva – prvo so postavili že leta 1861 v Veliki Britaniji, in sicer so hitrost kočij omejili na 16 km/h. Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je z električnim avtomobilom po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h – ker je bila omejitev 13 km/h, ga je ustavil in kaznoval policist na kolesu.

V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu.

Zadnjič smo zapisali nekaj vtisov o Citroenovih modelih C3 in C5 aircross, danes gremo naprej k sorodstvu, ki ponuja veliko prestiža, k znamki DS. Nekaj modelov smo sicer spoznali že pred leti, nazadnje pa sta se zdaj pojavila dva z oznako crossback. DS3 crossback je križanec, ki si platformo in še marsikaj drugega deli z modelom C3 aircross, a sta si modela vseeno različna, kajti DS3 crossback je že na pogled precej unikaten in samosvoj model. Mnogim mimoidočim je avtomobil neznanka, tudi potem, ko iščejo odgovor v znački na motornem pokrovu, ni dosti bolje, saj nepoznavalci težko ugotovijo, da gre za DS. Eleganca in ekstravagantnost se nadaljujeta tudi v notranjosti. Že osnovni paket Performance line prinaša veliko drobnih pozornosti in različnih elementov, ki spominjajo na obliko diamanta. Lahko bi na prvi pogled vse skupaj delovalo kar malo "čičkasto", a ko avtomobil voziš nekaj dni in ga bolj osvojiš, ugotoviš, da je vse tam, kjer mora biti in je vse uporabno in nameščeno z nekim namenom. Testni avtomobil je poganjal najzmogljivejši motor v ponudbi, 1.2 litrski 114 kilovatni turbobencinski trivaljnik, ki je dovolj zmogljiv, da privošči malo veselja tudi tistim, ki so radi hitrejši od drugih. Odlično sodeluje tudi koncernski samodejni osemstopenjski menjalnik, ki smo ga že večkrat hvalili. DS3 crossback je torej v marsičem nadpovprečen, lahko tudi hiter, čeprav ni kakšen dirkalnik. Spredaj sedečim ponuja veliko udobja, za 37 tisočakov pa ga bo kupil  predvsem tisti, ki ima rad avtomobil, ki je nekaj več in ki ga tudi izpostavlja pred drugimi.

Če presedemo v večjega DS7 crossback, pa v primerjavi z DS3 enostavno pomeni: vsega še več. Če je pred skoraj 60 leti francoski general Charles de Gaulle povzdignil znamko DS s tedaj izjemnim modelom DS 19 (kasneje je to postala predsedniška limuzina), potem je v novejši zgodovini nekaj podobnega uspelo tudi sedanjemu Emmanuelu Macronu, ko se je pred skoraj štirimi leti na inavguracijo pripeljal s športnim terencem DS7 crossback. Bolj prestižnega avtomobila francoske izdelave trenutno zagotovo ni.

Oznaka e-Tense 4x4 300 Grand Chic pove veliko, a ne vsega. Gre za vozilo s priključno hibridno tehnologijo. Osnovni je 1.6 litrski 147 kilovatni turbo motor, ki poganja prednji kolesi, za zadnji pa skrbita dva elektromotorja. Skupna sistemska moč znaša 220 kilovatov (ali 300 konjskih moči), s polno baterijo se da prevoziti na elektriko dobrih 40 kilometrov. Menjalnik je že večkrat opevani osemstopenjski samodejni. Kar oznake ne povedo, pravzaprav ne morejo povedati, pa je izjemno ugodno počutje v kabini, ki je prostorna in urejena do zadnje potankosti, da o žlahtnosti materialov in natančnosti izdelave sploh ne govorimo posebej. Od drobnih pozornosti, ki pripomorejo k občutku, da se je izdelovalec posebej pozorno posvečal želji, da bi se uporabnik počutil res čim bolje, naj izpostavim le eno: ob zagonu motorja se iz armaturne plošče na vrhu pojavi elegantna analogna ura. Skratka, kar recimo neposredno, avtomobil je zares unikaten in bogat v vseh pogledih, predvsem v notranjosti, na zunaj pa tudi dovolj atraktiven, tako da ne bo primeren za tiste, ki niso radi opaženi. S ceno nekaj čez 63 tisočakov pa tudi ni najdražji med žlahtnimi konkurenti.

Zdaj ko se bliža dan, ko bodo spet sproščene regijske meje, bo verjetno treba ponovno računati s povečanjem prometa, med tednom verjetno predvsem ob konicah, konec tedna pa v smereh turistično zanimivih destinacij. Če bo gneča malo večja, bo treba imeti občasno malo več potrpljenja.

 

 

 

 

 


31.10.2020

Za več varnosti bi se morali razkriti

V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.


24.10.2020

Svetloba je v jesenskih dneh drugačna

O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.


17.10.2020

E-Mobilnost postaja vsakdan

Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.


10.10.2020

Vodik lahko postane resna izbira

Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.


03.10.2020

Črni ogljik je resen onesnaževalec

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.


26.09.2020

Teden mobilnosti

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


19.09.2020

Znanilci sprememb v mestni mobilnosti

Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.


12.09.2020

Kitajci ne marajo vonja po preznojenih nogavicah

Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.


05.09.2020

Pol ure polnjenja, 470 kilometrov dosega in cena pod 30 tisočakov

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


29.08.2020

Slovenci vozimo relativno nove avtomobile

Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.


22.08.2020

V Francoski vasici se vsi vozijo na elektriko

Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.


08.08.2020

Pes dobro vpliva na voznika

Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.


01.08.2020

Hibrid ni eden, hibridov je več

Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.


25.07.2020

Asistenčnim sistemom še ne zaupamo

Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.


18.07.2020

Asistenčni sistemi na dveh kolesih

Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.


11.07.2020

Novosti iz Forda, Audija in Toyote

Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.


04.07.2020

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti?

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.


30.12.2021

APM 1. 1. 2022

Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.


27.06.2020

Ali smo pripravljeni na avtonomno vožnjo

Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.


20.06.2020

Prevoz koles na avtomobilu

Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.


Stran 9 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov