Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov
Ob Evropskem tednu mobilnosti je ponovno slišati poziv, da združimo moči in na glas pozovemo k spremembi naših potovalnih navad. Tako je zapisano na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost. Živi zdravo, potuj trajnostno je letošnji slogan. Andrej Brglez pravi, da je, kar zadeva promet, naše navade in morebitne spremembe, do katerih mora priti, na tem področju veliko več vprašanj kot odgovorov. Tudi na avtomobilskem salonu v Munchnu je bilo čutiti, da si avtomobilski proizvajalci niso edini, kako naprej in v kakšno mobilnost nas bodo zapeljali v prihodnosti. Dejstvo pa je, da mora priti do korenitih sprememb potovalnih navad.
Lahko bi rekli, da nas zadnje čase zelo pogosto obiskujejo avtomobili s hibridnim pogonom – takim ali drugačnim, vedno več pa je tudi takih, ki jih poganja izključno samo elektrika. Da je Fiat 500 nekaj posebnega – mislimo na tistega novodobnega, ki se je pojavil pred skoraj 15 leti, vemo. V teh letih se je seveda tudi nekoliko spreminjal, moderniziral, pojavljal v številnih izvedbah. Pred časom se je pojavil v obliki blagega hibrida – tako je tudi pri italjijanski legendi že malo zadišalo po elektriki. No, zdaj v zadnji generaciji pa smo ga spoznali tudi kot popolnoma električnega.
Malček je v notranjosti pač prostoren toliko kot je lahko prostoren 363 cm dolg avtomobil, sicer pa simpatičen in opremljen s kopico elektronskih pomočnikov, tudi recimo s prilagodljivim tempomatom. Priznati moramo, da se avtomobil lahko pohvali z zelo dobro lego na cesti in da lahko tudi zelo odločno pospeši, če želimo. Kljub digitalizaciji, ki sili v vse pore avtomobilske vsakdanjosti, so pri Fiatu prisluhnili našim pripombam, ki jih pogosto trosimo v eter – da je namreč dobro imeti nekaj mehanskih stikal za nekatere funkcije. Pohvalno. Ena od posebnosti novega električnega 500 je notranja kljuka za odpiranje vrat, ki je ni. Vrata odpremo s pritiskom na stikalo, za rezervo pa je malo nižje še poseben vzvod, če bi stikalo slučajno zatajilo.
Zdaj pa o pogonu, ki gre v smer, kamor naj bi šli vsi. Fiat 500 z 42 kilovatno baterijo – polno seveda, prevozi tam nekje blizu 200 kilometrov – odvisno malo tudi od tega, v katerem od treh režimov vožnje vozimo. Na domači vtičnici baterijo napolnimo v približno 15 urah, na hitri polnilnici pa v dobre pol ure do 80-odstotne zmogljivosti. Ker je avtomobil namenjen predvsem vožnji v urbanem okolju, bi doseg lahko marsikomu zadoščal.
Čeprav je (pod črto) avtomobil simpatičen in moderen, pa jih ne bodo prodajali kot sveže žemljice, si upamo trditi – zaradi cene, seveda. Ta, četudi upoštevamo subvencijo, še vedno znaša kar krepko čez 30 tisočakov, kar pomeni, da bo Fiatov električni malček na naših cestah zagotovo zelo redek (jekleni) ptič…
Zdaj pa k novostim preteklih dni. Mercedes Benz se je pri nas predstavil – recimo kar z malim razredom S, kot bi lahko poimenovali novi razred C, ker se ta v marsičem zares zgleduje po njihovi največji limuzini. Od nje je med drugim prevzel t.i. Digital Light LED sprednje žaromete, ki ponujajo več kot milijon svetlobnih točk in seveda posredno izjemno natančno svetijo. Sicer C, ki v oblikovnem smislu ne ponuja revolucije, ponuja praktično celotno ponudbo asistenčnih sistemov, ki jih sicer najdemo v dražjih modelih.
Na voljo so trije dizelski in trije bencinski motorji, vsi so opremljeni z blagohibridno tehnologijo, priključni hibrid pa naj bi omogočal doseg na elektriko do 100 kilometrov. V začetku prodaje so pripravili posebno akcijo tako da se da dobiti bencinski model z oznako C200 za 39 tisočakov. Sicer kar konkreten dvig cene v primerjavi s predhodnikom opravičujejo s precej večjo količino opreme.
Nov je tudi Oplov največji križanec Grandland. Morda ga bomo najhitreje prepoznali po značilnem Oplovem obrazu, imenovanem vizir, ki prinaša nove žaromete, ki so tako kot zadnje luči zdaj v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo tudi Intellilux pametni matrični žarometi. Prenovljenega grandlanda poganjata ali 1.2 litrski bencinski ali 1.5 litrski dizelski motor, oba s po 96 kilovati moči, bencinski bo ob ročnem menjalniku na voljo tudi z osemstopenjskim samodejnim. Na ceniku je tudi priključni hibrid – kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja s prenosom moči samo na dve ali na vsa štiri kolesa s sistemsko močjo 165 oziroma 221 kilovatov. Cene prenovljenega grandlanda se prično pri malo manj kot 28 tisočakih, prvim kupcem pa Opel ponuja popust v višini 2000 evrov.
Prva generacija Volkswagnovega modela polo je zapeljala na ceste 1975. leta, do sedaj so jih prodali 18 milijonov, ob golfu in passatu je do nedavnega veljal za prodajni steber znamke. Zdaj so se časi spremenili, prehitela sta ga t-cross in t-rock, kmalu pride še en športni terenec taigo, ki bo nedvomno polu odnesel še kakšnega kupca.
Kljub vsemu polo tudi danes ostaja pri nas ena od priljubljenih izbir. V oblikovnem smislu, pa tudi sicer se zgleduje po večjem golfu. Novosti je kar precej, tudi v pola je zdaj vdrla digitalizacija, sicer pa je polo dobil sistem za – recimo polsamodejno vožnjo, ki jo omogočata sistem za nenamerno menjavo voznega pasu in aktivni tempomat. Od drugega nivoja opreme style naprej so del serijske opreme tudi matrični žarometi LED.
Litrski turbobencinski motor je v ponudbi s 70 kilovati moči in 5-stopenjskim ročnim ali 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom, 90 kilovatni le s samodejnim. Spomnim se leta 2018, ko je bil polo Slovenski avto leta. Takrat je bi v ponudbi za 10.990 evrov. Cene prenovljenega pola se zdaj začno pri 15.763 evrih. Cene avtomobilov se v zadnjem času občutno dvigujejo.
Zaključimo tokrat na kolesu. AMZS je opravila test kolesarskih čelad za odrasle. Poleg zaščite ob padcu so bili ključni kriteriji ocenjevanja še cena, udobje in rokovanje, odpornost na visoke temperature in vsebnost škodljivih snovi. Nobena od preizkušenih čelad pri zaščiti glave ni dobila slabše ocene od ocene zadovoljivo, kar je dobro. Veseli pa tudi, da se da dobiti čelado, ki zaščiti glavo pred morebitnimi udarci, za 60 evrov. Mislim, da je toliko vredna vaša glava, kaj mislite, kolesarji …
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov
Ob Evropskem tednu mobilnosti je ponovno slišati poziv, da združimo moči in na glas pozovemo k spremembi naših potovalnih navad. Tako je zapisano na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost. Živi zdravo, potuj trajnostno je letošnji slogan. Andrej Brglez pravi, da je, kar zadeva promet, naše navade in morebitne spremembe, do katerih mora priti, na tem področju veliko več vprašanj kot odgovorov. Tudi na avtomobilskem salonu v Munchnu je bilo čutiti, da si avtomobilski proizvajalci niso edini, kako naprej in v kakšno mobilnost nas bodo zapeljali v prihodnosti. Dejstvo pa je, da mora priti do korenitih sprememb potovalnih navad.
Lahko bi rekli, da nas zadnje čase zelo pogosto obiskujejo avtomobili s hibridnim pogonom – takim ali drugačnim, vedno več pa je tudi takih, ki jih poganja izključno samo elektrika. Da je Fiat 500 nekaj posebnega – mislimo na tistega novodobnega, ki se je pojavil pred skoraj 15 leti, vemo. V teh letih se je seveda tudi nekoliko spreminjal, moderniziral, pojavljal v številnih izvedbah. Pred časom se je pojavil v obliki blagega hibrida – tako je tudi pri italjijanski legendi že malo zadišalo po elektriki. No, zdaj v zadnji generaciji pa smo ga spoznali tudi kot popolnoma električnega.
Malček je v notranjosti pač prostoren toliko kot je lahko prostoren 363 cm dolg avtomobil, sicer pa simpatičen in opremljen s kopico elektronskih pomočnikov, tudi recimo s prilagodljivim tempomatom. Priznati moramo, da se avtomobil lahko pohvali z zelo dobro lego na cesti in da lahko tudi zelo odločno pospeši, če želimo. Kljub digitalizaciji, ki sili v vse pore avtomobilske vsakdanjosti, so pri Fiatu prisluhnili našim pripombam, ki jih pogosto trosimo v eter – da je namreč dobro imeti nekaj mehanskih stikal za nekatere funkcije. Pohvalno. Ena od posebnosti novega električnega 500 je notranja kljuka za odpiranje vrat, ki je ni. Vrata odpremo s pritiskom na stikalo, za rezervo pa je malo nižje še poseben vzvod, če bi stikalo slučajno zatajilo.
Zdaj pa o pogonu, ki gre v smer, kamor naj bi šli vsi. Fiat 500 z 42 kilovatno baterijo – polno seveda, prevozi tam nekje blizu 200 kilometrov – odvisno malo tudi od tega, v katerem od treh režimov vožnje vozimo. Na domači vtičnici baterijo napolnimo v približno 15 urah, na hitri polnilnici pa v dobre pol ure do 80-odstotne zmogljivosti. Ker je avtomobil namenjen predvsem vožnji v urbanem okolju, bi doseg lahko marsikomu zadoščal.
Čeprav je (pod črto) avtomobil simpatičen in moderen, pa jih ne bodo prodajali kot sveže žemljice, si upamo trditi – zaradi cene, seveda. Ta, četudi upoštevamo subvencijo, še vedno znaša kar krepko čez 30 tisočakov, kar pomeni, da bo Fiatov električni malček na naših cestah zagotovo zelo redek (jekleni) ptič…
Zdaj pa k novostim preteklih dni. Mercedes Benz se je pri nas predstavil – recimo kar z malim razredom S, kot bi lahko poimenovali novi razred C, ker se ta v marsičem zares zgleduje po njihovi največji limuzini. Od nje je med drugim prevzel t.i. Digital Light LED sprednje žaromete, ki ponujajo več kot milijon svetlobnih točk in seveda posredno izjemno natančno svetijo. Sicer C, ki v oblikovnem smislu ne ponuja revolucije, ponuja praktično celotno ponudbo asistenčnih sistemov, ki jih sicer najdemo v dražjih modelih.
Na voljo so trije dizelski in trije bencinski motorji, vsi so opremljeni z blagohibridno tehnologijo, priključni hibrid pa naj bi omogočal doseg na elektriko do 100 kilometrov. V začetku prodaje so pripravili posebno akcijo tako da se da dobiti bencinski model z oznako C200 za 39 tisočakov. Sicer kar konkreten dvig cene v primerjavi s predhodnikom opravičujejo s precej večjo količino opreme.
Nov je tudi Oplov največji križanec Grandland. Morda ga bomo najhitreje prepoznali po značilnem Oplovem obrazu, imenovanem vizir, ki prinaša nove žaromete, ki so tako kot zadnje luči zdaj v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo tudi Intellilux pametni matrični žarometi. Prenovljenega grandlanda poganjata ali 1.2 litrski bencinski ali 1.5 litrski dizelski motor, oba s po 96 kilovati moči, bencinski bo ob ročnem menjalniku na voljo tudi z osemstopenjskim samodejnim. Na ceniku je tudi priključni hibrid – kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja s prenosom moči samo na dve ali na vsa štiri kolesa s sistemsko močjo 165 oziroma 221 kilovatov. Cene prenovljenega grandlanda se prično pri malo manj kot 28 tisočakih, prvim kupcem pa Opel ponuja popust v višini 2000 evrov.
Prva generacija Volkswagnovega modela polo je zapeljala na ceste 1975. leta, do sedaj so jih prodali 18 milijonov, ob golfu in passatu je do nedavnega veljal za prodajni steber znamke. Zdaj so se časi spremenili, prehitela sta ga t-cross in t-rock, kmalu pride še en športni terenec taigo, ki bo nedvomno polu odnesel še kakšnega kupca.
Kljub vsemu polo tudi danes ostaja pri nas ena od priljubljenih izbir. V oblikovnem smislu, pa tudi sicer se zgleduje po večjem golfu. Novosti je kar precej, tudi v pola je zdaj vdrla digitalizacija, sicer pa je polo dobil sistem za – recimo polsamodejno vožnjo, ki jo omogočata sistem za nenamerno menjavo voznega pasu in aktivni tempomat. Od drugega nivoja opreme style naprej so del serijske opreme tudi matrični žarometi LED.
Litrski turbobencinski motor je v ponudbi s 70 kilovati moči in 5-stopenjskim ročnim ali 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom, 90 kilovatni le s samodejnim. Spomnim se leta 2018, ko je bil polo Slovenski avto leta. Takrat je bi v ponudbi za 10.990 evrov. Cene prenovljenega pola se zdaj začno pri 15.763 evrih. Cene avtomobilov se v zadnjem času občutno dvigujejo.
Zaključimo tokrat na kolesu. AMZS je opravila test kolesarskih čelad za odrasle. Poleg zaščite ob padcu so bili ključni kriteriji ocenjevanja še cena, udobje in rokovanje, odpornost na visoke temperature in vsebnost škodljivih snovi. Nobena od preizkušenih čelad pri zaščiti glave ni dobila slabše ocene od ocene zadovoljivo, kar je dobro. Veseli pa tudi, da se da dobiti čelado, ki zaščiti glavo pred morebitnimi udarci, za 60 evrov. Mislim, da je toliko vredna vaša glava, kaj mislite, kolesarji …
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vedno več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh, kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove situacije, poudarja Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov
