Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan
Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot zgodovina samih avtomobilov. Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan. O zgodovini svetil na avtomobilih se da veliko povedati, nekaj poudarkov naniza Andrej Brglez.
Pred dnevi je na naše ceste zapeljal novi DS4, ki je lahko petvratni, crossback ali športni Performance line. Gre za premijskega proizvajalca francoskih vozil, ki stavi na izjemen zunanji in notranji dizajn, kakovost in obdelava materialov sta brezhibna, pomembne so številne drobne zanimivosti, nekateri šivi so izvezeni ročno. Bencinski motorji so trije z močjo 130, 180 ali 225 KM, dizelski je 130 konjski, na voljo je tudi hibrid, serijski je 8-stopenjski samodejni menjalnik. Ob vsem prestižu in oblikovnih posebnostih, ki jih novi DS4 prinaša, pa je prav gotovo treba posebej izpostaviti svetlobni podpis spredaj in zadaj, zaradi katerega vozila na cesti ni mogoče zgrešiti in še kako poudari izjemnost zunanje podobe. Žarometi so seveda v LED tehniki, prav tako dnevne luči, ki vsebujejo kar 98 diod. Dnevna luč je delo slovenskih strokovnjakov iz Helle Saturnus. Tam vse najnovejše tehnične iznajdbe najprej vgrajujejo v premijske avtomobile (med temi je tudi znamka DS), potem pa se tehnika seli postopoma tudi navzdol v nižje avtomobilske razrede. Kako pride do stika med naročnikom in razvijalcem in potem proizvajalcem in kam vodi razvoj avtomobilskih luči, pove projektni vodja pri Hella Saturnus Slovenija Grega Povše.
Omenimo še dve novosti, ki sta se pripeljali k nam med olimpijado. Hondin hibridni križanec HR-V tretje generacije ima s prejšnjima skupno praktično samo ime. Gre za popolnoma nov avtomobil, ki je v notranjosti prostornejši, seveda tudi precej digitaliziran, a nekaj klasičnih gumbov je še ostalo. Izpopolnili so sistem varnostnih pripomočkov honda sensing, pomembna novost pa je hibridni pogonski sklop z 1.5 litrskim bencinskim motorjem z močjo 79 kilovatov, 96 kilovatnim elektromotorjem in litij-ionsko baterijo. Zadeva deluje podobno kot pri Hondi jazz, le da je moči malo več. Bencinski motor torej pretežno skrbi za napajanje elektromotorja, na kolesa se priključi le pri višjih hitrostih. Pri nižjih hitrostih do 40 km/h se lahko vozimo večino časa le na elektriko, pri hitrosti do 80 km/h pa je take vožnje lahko še vedno več kot 50 odstotkov. Cene za novo Hondo CR-V se začno malo pod 30 tisočaki.
Na naše ceste je zapeljal tudi novi Volkswagnov veliki potniški dostavnik multivan, ki prihaja v dveh dolžinah – ali 497 cm ali 517. O prostornosti in udobju nima smisla izgubljati besed. Kar zadeva pogonske možnosti, sta zdaj pri nas na voljo dve: ali 150 kilovatni bencinski motor ali priključni hibrid, katerega sistemska moč je 160 kilovatov, prihodnje leto pa prihaja še dizelski 110 kilovatni TDI. Menjalniki so samodejni. Najcenejši multivan se ponuja za dobrih 44 tisočakov. Ker je v proizvodnji omejitev, jih bodo letos lahko prodali le 150.
Vemo, dogaja se, da se vozniki po avtocesti peljejo v napačno smer. Aplikacija Promet+ bo po novem voznike opozarjala na tovrstno početje. DARS na avtocestah namešča senzorje oziroma t.i. induktivne zanke, ki zaznavajo vozila, ki to zanko prevozijo – tudi v napačni smeri. Obvestilo bo zvočno, hkrati se bo pojavil tudi napis: Pozor! Sistem je zaznal nevarnost vožnje v nasprotno smer. Previdno še 20 km. Obvestilo bo potem prišlo tudi po koncu nevarnosti.
In še zadnja danes, ki je namenjena mladim voznikom. AMZS spletni test Najboljši za volanom 2022 je odprt, torej se je letošnji izbor za najboljšega mladega voznika in voznico začel. Lahko se torej prijavite k sodelovanju.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan
Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot zgodovina samih avtomobilov. Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan. O zgodovini svetil na avtomobilih se da veliko povedati, nekaj poudarkov naniza Andrej Brglez.
Pred dnevi je na naše ceste zapeljal novi DS4, ki je lahko petvratni, crossback ali športni Performance line. Gre za premijskega proizvajalca francoskih vozil, ki stavi na izjemen zunanji in notranji dizajn, kakovost in obdelava materialov sta brezhibna, pomembne so številne drobne zanimivosti, nekateri šivi so izvezeni ročno. Bencinski motorji so trije z močjo 130, 180 ali 225 KM, dizelski je 130 konjski, na voljo je tudi hibrid, serijski je 8-stopenjski samodejni menjalnik. Ob vsem prestižu in oblikovnih posebnostih, ki jih novi DS4 prinaša, pa je prav gotovo treba posebej izpostaviti svetlobni podpis spredaj in zadaj, zaradi katerega vozila na cesti ni mogoče zgrešiti in še kako poudari izjemnost zunanje podobe. Žarometi so seveda v LED tehniki, prav tako dnevne luči, ki vsebujejo kar 98 diod. Dnevna luč je delo slovenskih strokovnjakov iz Helle Saturnus. Tam vse najnovejše tehnične iznajdbe najprej vgrajujejo v premijske avtomobile (med temi je tudi znamka DS), potem pa se tehnika seli postopoma tudi navzdol v nižje avtomobilske razrede. Kako pride do stika med naročnikom in razvijalcem in potem proizvajalcem in kam vodi razvoj avtomobilskih luči, pove projektni vodja pri Hella Saturnus Slovenija Grega Povše.
Omenimo še dve novosti, ki sta se pripeljali k nam med olimpijado. Hondin hibridni križanec HR-V tretje generacije ima s prejšnjima skupno praktično samo ime. Gre za popolnoma nov avtomobil, ki je v notranjosti prostornejši, seveda tudi precej digitaliziran, a nekaj klasičnih gumbov je še ostalo. Izpopolnili so sistem varnostnih pripomočkov honda sensing, pomembna novost pa je hibridni pogonski sklop z 1.5 litrskim bencinskim motorjem z močjo 79 kilovatov, 96 kilovatnim elektromotorjem in litij-ionsko baterijo. Zadeva deluje podobno kot pri Hondi jazz, le da je moči malo več. Bencinski motor torej pretežno skrbi za napajanje elektromotorja, na kolesa se priključi le pri višjih hitrostih. Pri nižjih hitrostih do 40 km/h se lahko vozimo večino časa le na elektriko, pri hitrosti do 80 km/h pa je take vožnje lahko še vedno več kot 50 odstotkov. Cene za novo Hondo CR-V se začno malo pod 30 tisočaki.
Na naše ceste je zapeljal tudi novi Volkswagnov veliki potniški dostavnik multivan, ki prihaja v dveh dolžinah – ali 497 cm ali 517. O prostornosti in udobju nima smisla izgubljati besed. Kar zadeva pogonske možnosti, sta zdaj pri nas na voljo dve: ali 150 kilovatni bencinski motor ali priključni hibrid, katerega sistemska moč je 160 kilovatov, prihodnje leto pa prihaja še dizelski 110 kilovatni TDI. Menjalniki so samodejni. Najcenejši multivan se ponuja za dobrih 44 tisočakov. Ker je v proizvodnji omejitev, jih bodo letos lahko prodali le 150.
Vemo, dogaja se, da se vozniki po avtocesti peljejo v napačno smer. Aplikacija Promet+ bo po novem voznike opozarjala na tovrstno početje. DARS na avtocestah namešča senzorje oziroma t.i. induktivne zanke, ki zaznavajo vozila, ki to zanko prevozijo – tudi v napačni smeri. Obvestilo bo zvočno, hkrati se bo pojavil tudi napis: Pozor! Sistem je zaznal nevarnost vožnje v nasprotno smer. Previdno še 20 km. Obvestilo bo potem prišlo tudi po koncu nevarnosti.
In še zadnja danes, ki je namenjena mladim voznikom. AMZS spletni test Najboljši za volanom 2022 je odprt, torej se je letošnji izbor za najboljšega mladega voznika in voznico začel. Lahko se torej prijavite k sodelovanju.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih avtomobilskih salonov je dolga, tudi recimo motociklistične dirke si nismo mogli zamisliti brez mladenk z dežniki, ki so s prisotnostjo lepšala predštartno proceduro. Poglejmo danes na avtomobilske salone – recimo z moškimi očmi, ki ne gledajo (ali pa vsaj v preteklosti niso gledale) le avtomobilov, ampak razstavne prostore širše… Zakaj so se dekleta znašla ob avtomobilih, kdo jih je potem pogosto tudi pretirano razgalil.
Neveljaven email naslov