Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan
Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot zgodovina samih avtomobilov. Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan. O zgodovini svetil na avtomobilih se da veliko povedati, nekaj poudarkov naniza Andrej Brglez.
Pred dnevi je na naše ceste zapeljal novi DS4, ki je lahko petvratni, crossback ali športni Performance line. Gre za premijskega proizvajalca francoskih vozil, ki stavi na izjemen zunanji in notranji dizajn, kakovost in obdelava materialov sta brezhibna, pomembne so številne drobne zanimivosti, nekateri šivi so izvezeni ročno. Bencinski motorji so trije z močjo 130, 180 ali 225 KM, dizelski je 130 konjski, na voljo je tudi hibrid, serijski je 8-stopenjski samodejni menjalnik. Ob vsem prestižu in oblikovnih posebnostih, ki jih novi DS4 prinaša, pa je prav gotovo treba posebej izpostaviti svetlobni podpis spredaj in zadaj, zaradi katerega vozila na cesti ni mogoče zgrešiti in še kako poudari izjemnost zunanje podobe. Žarometi so seveda v LED tehniki, prav tako dnevne luči, ki vsebujejo kar 98 diod. Dnevna luč je delo slovenskih strokovnjakov iz Helle Saturnus. Tam vse najnovejše tehnične iznajdbe najprej vgrajujejo v premijske avtomobile (med temi je tudi znamka DS), potem pa se tehnika seli postopoma tudi navzdol v nižje avtomobilske razrede. Kako pride do stika med naročnikom in razvijalcem in potem proizvajalcem in kam vodi razvoj avtomobilskih luči, pove projektni vodja pri Hella Saturnus Slovenija Grega Povše.
Omenimo še dve novosti, ki sta se pripeljali k nam med olimpijado. Hondin hibridni križanec HR-V tretje generacije ima s prejšnjima skupno praktično samo ime. Gre za popolnoma nov avtomobil, ki je v notranjosti prostornejši, seveda tudi precej digitaliziran, a nekaj klasičnih gumbov je še ostalo. Izpopolnili so sistem varnostnih pripomočkov honda sensing, pomembna novost pa je hibridni pogonski sklop z 1.5 litrskim bencinskim motorjem z močjo 79 kilovatov, 96 kilovatnim elektromotorjem in litij-ionsko baterijo. Zadeva deluje podobno kot pri Hondi jazz, le da je moči malo več. Bencinski motor torej pretežno skrbi za napajanje elektromotorja, na kolesa se priključi le pri višjih hitrostih. Pri nižjih hitrostih do 40 km/h se lahko vozimo večino časa le na elektriko, pri hitrosti do 80 km/h pa je take vožnje lahko še vedno več kot 50 odstotkov. Cene za novo Hondo CR-V se začno malo pod 30 tisočaki.
Na naše ceste je zapeljal tudi novi Volkswagnov veliki potniški dostavnik multivan, ki prihaja v dveh dolžinah – ali 497 cm ali 517. O prostornosti in udobju nima smisla izgubljati besed. Kar zadeva pogonske možnosti, sta zdaj pri nas na voljo dve: ali 150 kilovatni bencinski motor ali priključni hibrid, katerega sistemska moč je 160 kilovatov, prihodnje leto pa prihaja še dizelski 110 kilovatni TDI. Menjalniki so samodejni. Najcenejši multivan se ponuja za dobrih 44 tisočakov. Ker je v proizvodnji omejitev, jih bodo letos lahko prodali le 150.
Vemo, dogaja se, da se vozniki po avtocesti peljejo v napačno smer. Aplikacija Promet+ bo po novem voznike opozarjala na tovrstno početje. DARS na avtocestah namešča senzorje oziroma t.i. induktivne zanke, ki zaznavajo vozila, ki to zanko prevozijo – tudi v napačni smeri. Obvestilo bo zvočno, hkrati se bo pojavil tudi napis: Pozor! Sistem je zaznal nevarnost vožnje v nasprotno smer. Previdno še 20 km. Obvestilo bo potem prišlo tudi po koncu nevarnosti.
In še zadnja danes, ki je namenjena mladim voznikom. AMZS spletni test Najboljši za volanom 2022 je odprt, torej se je letošnji izbor za najboljšega mladega voznika in voznico začel. Lahko se torej prijavite k sodelovanju.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan
Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot zgodovina samih avtomobilov. Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan. O zgodovini svetil na avtomobilih se da veliko povedati, nekaj poudarkov naniza Andrej Brglez.
Pred dnevi je na naše ceste zapeljal novi DS4, ki je lahko petvratni, crossback ali športni Performance line. Gre za premijskega proizvajalca francoskih vozil, ki stavi na izjemen zunanji in notranji dizajn, kakovost in obdelava materialov sta brezhibna, pomembne so številne drobne zanimivosti, nekateri šivi so izvezeni ročno. Bencinski motorji so trije z močjo 130, 180 ali 225 KM, dizelski je 130 konjski, na voljo je tudi hibrid, serijski je 8-stopenjski samodejni menjalnik. Ob vsem prestižu in oblikovnih posebnostih, ki jih novi DS4 prinaša, pa je prav gotovo treba posebej izpostaviti svetlobni podpis spredaj in zadaj, zaradi katerega vozila na cesti ni mogoče zgrešiti in še kako poudari izjemnost zunanje podobe. Žarometi so seveda v LED tehniki, prav tako dnevne luči, ki vsebujejo kar 98 diod. Dnevna luč je delo slovenskih strokovnjakov iz Helle Saturnus. Tam vse najnovejše tehnične iznajdbe najprej vgrajujejo v premijske avtomobile (med temi je tudi znamka DS), potem pa se tehnika seli postopoma tudi navzdol v nižje avtomobilske razrede. Kako pride do stika med naročnikom in razvijalcem in potem proizvajalcem in kam vodi razvoj avtomobilskih luči, pove projektni vodja pri Hella Saturnus Slovenija Grega Povše.
Omenimo še dve novosti, ki sta se pripeljali k nam med olimpijado. Hondin hibridni križanec HR-V tretje generacije ima s prejšnjima skupno praktično samo ime. Gre za popolnoma nov avtomobil, ki je v notranjosti prostornejši, seveda tudi precej digitaliziran, a nekaj klasičnih gumbov je še ostalo. Izpopolnili so sistem varnostnih pripomočkov honda sensing, pomembna novost pa je hibridni pogonski sklop z 1.5 litrskim bencinskim motorjem z močjo 79 kilovatov, 96 kilovatnim elektromotorjem in litij-ionsko baterijo. Zadeva deluje podobno kot pri Hondi jazz, le da je moči malo več. Bencinski motor torej pretežno skrbi za napajanje elektromotorja, na kolesa se priključi le pri višjih hitrostih. Pri nižjih hitrostih do 40 km/h se lahko vozimo večino časa le na elektriko, pri hitrosti do 80 km/h pa je take vožnje lahko še vedno več kot 50 odstotkov. Cene za novo Hondo CR-V se začno malo pod 30 tisočaki.
Na naše ceste je zapeljal tudi novi Volkswagnov veliki potniški dostavnik multivan, ki prihaja v dveh dolžinah – ali 497 cm ali 517. O prostornosti in udobju nima smisla izgubljati besed. Kar zadeva pogonske možnosti, sta zdaj pri nas na voljo dve: ali 150 kilovatni bencinski motor ali priključni hibrid, katerega sistemska moč je 160 kilovatov, prihodnje leto pa prihaja še dizelski 110 kilovatni TDI. Menjalniki so samodejni. Najcenejši multivan se ponuja za dobrih 44 tisočakov. Ker je v proizvodnji omejitev, jih bodo letos lahko prodali le 150.
Vemo, dogaja se, da se vozniki po avtocesti peljejo v napačno smer. Aplikacija Promet+ bo po novem voznike opozarjala na tovrstno početje. DARS na avtocestah namešča senzorje oziroma t.i. induktivne zanke, ki zaznavajo vozila, ki to zanko prevozijo – tudi v napačni smeri. Obvestilo bo zvočno, hkrati se bo pojavil tudi napis: Pozor! Sistem je zaznal nevarnost vožnje v nasprotno smer. Previdno še 20 km. Obvestilo bo potem prišlo tudi po koncu nevarnosti.
In še zadnja danes, ki je namenjena mladim voznikom. AMZS spletni test Najboljši za volanom 2022 je odprt, torej se je letošnji izbor za najboljšega mladega voznika in voznico začel. Lahko se torej prijavite k sodelovanju.
Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.
Vprašanje je, koliko časa še bomo imeli vsak svoj avtomobil. Mobilnost se spreminja, mnogi že ponujajo nove oblike. Pri Toyoti so se študij, kaj, kako in komu ponuditi, temeljito lotili in z novo znamko KINTO že nakazujejo, kam merijo v prihodnosti. Gre za ponudbe, ki zajemajo prevozne usluge, prirejene za vsakega uporabnika posebej. Podatki, kakšne so naše običajne potovalne poti, način vožnje in sploh potovalne navade, tako in tako niso več skrivnost, zato ponudniki vedo, kaj in komu bodo lahko kaj ponudili. Čaka nas torej prihodnost brez lastnega avtomobila, opozarja Andrej Brglez.
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik. Tudi tokrat ne bo šlo brez elektrike – omenjamo Peugeota in končno tudi Fiata; opozorimo na to, da bi lastnik avtomobila moral biti tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi moral sam odločati o tem, kdo in kako jih lahko uporablja. Potem pa Andrej na kratko strne, kaj v avtomobile prinaša letošnji Sejem potrošniške elektronike, ki je bil v Las Vegasu.
Zapeljali smo dva iz koncerna Volkswagen. Audi je iz modela Q3 izoblikoval kupejevski model Q3 sportback, ki je prestižen kot poč Audi mora biti. Veliko skupnega imata s Volkswagnovim passatom, a sta po drugi strani namenjena čisto drugim kupcem. Ford pa je začel v avtomobile vgrajevati tehnologijo, ki zazna oviro oziroma nevarnost za ovinkom, ki je voznik še ne vidi. Informacijo potem posreduje zadaj vozečim.
Renault captur je bil ustanovitelj razreda manjših križancev – skupaj z edinim konkurentom tedaj, Nissanovim jukom. Zdaj, ko se je pojavil v drugi generaciji, je tekmecev že čez dvajset. Peljali smo legendarnega Suzukijevega jimnya, ki z bogato opremljenostjo ni več samo specialist za vožnje po kolovozih avstrijskih lovskih revirjev. Še enkrat spomnimo, da so lutke pri preskusnih trčenjih izjemnega pomena.
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih potrebno še izbojevati.
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi, a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih treba še izbojevati.
Andrej Brglez izpostavlja, da je iztekajoče se leto nedvomno zaznamovala avtonomna vožnja, in sicer v tem smislu, da je pred tem prevladovala kar nekakšna evforija, da je avtonomna vožnja že tako rekoč tu in da bo čez noč vse spremenila. Vse skupaj se je zdaj malo umirilo, prišli smo do spoznanja, da ne bo šlo tako hitro in da je med drugim voznik tisti, ki lahko predvideva, računalnik pa tega še ni sposoben.
Zapeljal nas je Hyundai tucson, ki se tudi ponaša z oznako N line. Pripeljal se je čisto novi Nissanov juke, ki je še vedno posebnež, a še zdaleč ne tak kot je bil pred devetimi leti. Zabeležili smo še dve novosti, in sicer novi električni Renault zoe, ki zdaj doseže že skoraj 400 kilometrov, ter Peugeot 208, ki se je krepko osvežil, v ponudbi pa ima tudi električno različico. Na koncu še enkrat poudarimo, da je konstruiranje zimske pnevmatike izjemno natančno in zahtevno delo, prava znanost.
Zapeljemo se z novim Mitsubishijevim poltovornjakom L200, ki prepelje več kot tono tovora kot za šalo, ob tem pa se tudi ne ustraši snega in slabših voznih razmer. Nekaj dni pa smo lahko švigali naokrog z mali Suzukijevim športnim swiftom, ki pa mokrote in snega na cesti ne mara preveč. Še enkrat opozorimo, da sta sneg in led, ki se nabereta na strehah tovornjakov in prikolic, lahko na cesti velika nevarnost, zato moramo biti pozorni tudi na to. AMZS pa je za delovanje pri projektu EuroRAP prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti.
Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.
Heroji niso utrujeni, bi lahko rekli, če pomislimo na tiste, ki »furajo« v pižamah. David Razboršek, direktor Zavoda Vozim poudarja, da se rojevajo vedno nove in nove ideje, kako bi prepričali tiste, ki vozijo pijani, da ne bi sedli za volan. V Zavodu so tako s partnerji projekta z znanimi Slovenkami ustvarili tudi novo komunikacijsko orodje – Koledar gole resnice – da vsak dan opominja na dragocenost življenja, ki ga lahko prehitro ogrozijo nespametne odločitve. Andrej Brglez pa opozarja na rešitev, ki so se je lotili na Japonskem, kjer so tudi imeli velike probleme z vožnjo povezano z alkoholom. Tam je kriv in lahko kaznovan vsak, ki je vedel, da gre nekdo pijan za volan, pa tega ni preprečil. Skratka, krivcev je lahko več.
Hibridna zgodovina je pri Toyoti že zelo dolga. Zdaj ni več dizelski ampak hibriden tudi RAV4 - nam se zdi, da so napravili korak v pravo smer. Še enkrat spomnimo, da vožnja s štirikolesno gnanim terencem daje lažen občutek, da smo v slabih vremenskih razmerah pred vsemi in se nam ne more nič zgoditi, a pogosto pozabimo, da pri zaviranju nimamo prednosti. Primož Lemež pa ugotavlja, da pri nas primanjkuje električnih vozil in napoveduje šesti simpozij Emobility, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
Hyundai tudi pri nas zadnje čase dosega dobre prodajne rezultate, vzrok pripisujejo predvsem pisani ponudbi športnih terencev, a tokrat se posvetimo modelom, ki v oznaki nosijo črko N. N line pomeni nekaj športnih dodatkov za bolj dinamičen videz in turbo bencinski motor, ki v modelu i30 zmore 103 kilovate. I30 N fastback performance pa je opremlkjen z dvolitrskim 202-kilovatnim turbo motorjem in je bogato opremljen športnik za uporabo na vsakdanjih poteh. Oba sta prijazna za vsakdanjo uporabo.
V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.
O temi, ki se je (seveda skupaj z vami) lotevamo prihodnji teden. Gre za vožnjo po levem prehitevalnem pasu, ki ga nekateri dobesedno vzamejo za svojega. Kadar na avtocesti ni gneče, res ni vzroka, da bi se vozili po levem – na to bi vas radi spomnili. Drugače pa je ob konicah, ko je gneča in sta polna tako vozni kot prehitevalni pas. S sodelovanjem Policije in DARS-a bomo poskušali doseči, da bi ob konicah promet na avtocestah (gre predvsem za vpadnice v Ljubljano) sicer tekel nekoliko počasneje, a zato brez zastojev. Malo večja varnostna razdalja in umirjena vožnja omogočata, da se vozniki na vpadnicah lažje vključujejo v promet in tako vse skupaj teče bolj gladko, razlagata Andrej Brglez in Nataša Kovše z DARSa. Začnemo v ponedeljek zjutraj. Brez vas ne bo šlo.
Zapeljala nas je električna kona, ki nas je navdušila. Poročamo tudi o prihodu hibridne različice, ki dopolnjuje paleto Hyundaijevih športnih terencev. Škoda je pripeljala že svojega tretjega športnega terenca, kodiaq je kralj, vmes je karoq, zdaj pa se je pripeljal še najmanjši, imenuje se kamiq. Renaultova lahka gospodarska vozila bo poganjal vodik. Mi pa se skupaj z DARSom, policijo in vozniki pripravljamo, da bomo peljali po prehitevalnem le takrat, ko prehitevamo, sicer nerviramo zadaj vozeče in izzivamo, da se kaj zgodi. Ob konicah, ko sta natrpana oba pasova, pa bomo vozili strpno in prijazno do drugih.
V Ljubljani se je prejšnji konec tedna začel jesenski del Turneje mobilnosti. Gre za preizkušanje sposobnosti v simulatorju vožnje, s katerim v Triglavu raziskujejo, kakšni vozniki smo Slovenci. Za zdaj se je izkazalo, da se mnogi cenijo previsoko; če bi bila vožnja v simulatorju pogoj za pridobitev vozniškega izpita, potem dva od treh voznikov preizkusa ne bi opravila. Andrej se med drugim sprašuje, zakaj počnemo v prometu nekaj, za kar vemo, da je lahko nevarno. Ocenjevanje je sicer računalniško, zraven pa je dodano še subjektivno mnenje strogega učitelja vožnje. Enemu izmed ambasadorjev projekta, Domnu Prevcu, je šlo dobro, le noga je bila občasno malenkost pretežka. Simulator bo jesensko turnejo končal sredi novembra v Ljubljani.
Zapelje nas Mitsubishi outlander, ki lahko veliko dela opravi tudi s pomočjo elektrike, potem opozorimo na prihod še enega iz iste hiše, na osveženega ASX-a, in še na predstavitev osme generacije volkswagnovega passata. Z Andrejem Brglezom pa razmišljava, kateri način za upravljane s funkcijami v avtomobilu bi bil najbolj primeren in varen - ali s pomočjo zaslona na dotik, s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, s kretnjami ali glasovno – to pa prinaša tudi dodatne možnosti, da nas slišijo in nam sledijo.
Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov