Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vesnina in Janova zgodba

02.03.2015

Pred tremi leti je Vesno in Jana zapustila mama. Pretres je bil res velik, za vse. Močno je vplival na očetovo psihično stanje in najbrž odločilno pripomogel k izbruhu njegove hude kronične bolezni, ki zahteva pogosto zdravljenje v bolnišnici. Zaradi denarne stiske zdaj Janu ne morejo zagotoviti rednega trenieranja nogometa, za katerega je zelo talentiran.

Nogometni talent bo ostal neizkoriščen le zato, ker oče nima za bencin

Rekla je, da gre k prijateljici na obisk. Po tednu dni je prišla, vzela vse svoje stvari in odšla. Nič ni rekla, da ji je žal, nič. Rekla je le, da ji je tam bolje in da je zato odšla. Od takrat smo se videli le še trikrat in niti enkrat je ni zanimalo, kako nama gre. Ali da bi nam vsaj kaj denarja poslala in tako pomagala, ker ve, kako velike denarne težave imamo. Nič,” pravi osemnajstletna Vesna o minulih treh letih, odkar mame ni več v njenem življenju.

Takrat sem bila v prvem letniku srednje šole. Začele so se resne težave, ponavljala sem letnik, a ga znova nisem mogla izdelati. Pretežko je bilo vse, kar se je dogajalo doma … Zdaj sem vpisana na drugo šolo, a sem šele v drugem letnik. A tu se bolje počutim, tudi lažja šola je. Res pa je, da je že kar nekaj časa minilo od maminega odhoda, zato na to manj mislim …

Po maminem odhodu še očetova bolezen

Bratu je bilo tudi težko. Nikomur ni povedal, kako se počuti, niti nama z očetom niti socialnim delavkam in drugim, ki so mu želeli pomagati. Zaprl se je vase in vem, da to še vedno drži v sebi in da mu je hudo. Tudi meni je. Oba težko živiva brez mamice. Včasih, preden zaspim, razmišljam o njej, zakaj je odšla in ali ji je res bolje tam, kjer je.

Pretres je bil res velik, za vse. Močno je vplival na očetovo psihično stanje in najbrž odločilno pripomogel k izbruhu njegove hude kronične bolezni, ki zahteva pogosto zdravljenje v bolnišnici: “Pred kratkim sem bil znova hospitaliziran za štirinajst dni in otroka sta morala tudi tokrat živeti sama. V bolnišnici sem – že tako zelo bolan – le še nenehno razmišljal, kako jima gre, kaj delata, ali je vse v redu. In najbrž sem bil od tega še malo bolj bolan, kot sem. Bolezen me silovito izčrpava, nazadnje sem izgubil 15 kilogramov. Zadnje dni sem se lahko premikal le še z berglami, vse moči mi je pobrala bolezen. Zdaj je vsaj malo bolje.

Bojujem se sam z dvema otrokoma, vendar ne gre

Že tako imam minimalno plačo, ker sem v bolniškem staležu, je denarja še manj. Sin dobiva še nekaj malega otroških dodatkov, nekdanja žena pa preživnine ne plačuje. Plačuje jo preživninski sklad, a le za Jana. Vesna je to pravico z 18. letom izgubila, čeprav se redno šola. Če bi redno plačeval vse položnice, bi nam zmanjkalo za hrano. Že če bi plačal zgolj najemnino in stanovanjske stroške, bi nam ostalo le še 100 evrov za ves mesec. Zato položnice ostajajo neplačane. Tako se bojujem sam z dvema otrokoma, vendar ne gre, ne izide se. Izvršbe se že vrstijo in strah me je, da bomo izgubili še to najemniško stanovanje. Ker potem nimamo kam …

Ljubezen do nogometa na lestvici od ena do deset ocenjujem z enajst!

Jan, za katerega njegova sestra Vesna pravi, da maminega odhoda ni in najbrž nikoli ne bo popolnoma sprejel, je svojo rešilno bilko iz vsega, kar se je zgodilo in se še dogaja, našel v nogometu: “Nogomet mi res ogromno pomeni, ker v njem uživam in ga imam rad. Od ena do deset – enajst,” oceni moč svoje ljubezni do tega športa sicer zadržan najstnik.

Trenutno mi gre odlično! V našem kraju sem bil predober, zato so me povabili v večji klub, ki nastopa v prvi slovenski ligi. To je ogromna čast zame, saj sem še tako mlad in prihajam iz majhnega kraja! Izbrali so me, ker imam potencial, sem hiter, spreten in imam pregled nad dogajanjem na celotnem igrišču, česar nima prav vsak! Veliko truda sem vložil v nogomet. Ne le da sem obiskoval treninge, tudi v prostem času sem si naložil še dodaten program treningov in delal dodatne vaje, da sem izboljšal svoj čas teka na 60 in 100 metrov – vse zato, da bi mi le uspelo. Zdaj sem dosegel cilj in sem v res dobrem klubu.

Bo sijajni talent ostal neizkoriščen le zato, ker oče nima za bencin?

A težave so drugje. Ker me mora oče voziti na treninge, nikoli ne vem, ali bom sploh lahko šel trenirat ali ne. Nikoli ne vem, ali bo imel za bencin. Lahko se bo zgodilo, da bom sodeloval na premalo treningih, in bom zato med tekmo lahko zgolj sedel na klopci. Ali pa da na dan tekme, ko morajo starši sami pripeljati otroke v kraj, kjer se tekme igrajo, oče ne bo imel za gorivo. Ne vem, ali mi bo lahko plačal vadnino, ali bo imel za plačilo opreme. Že tako imam zelo slabo opremo: imam slabše kopačke, drugi imajo hlačke in majice znanih proizvajalcev, jaz treniram v navadni jopici …

Jan je imel težave v šoli in mu ne morem pomagati, res se pozna, da je brez mamice. In če mu že v šoli ne gre, me je groza, da mu ne morem omogočiti razvoja res velikega talenta. Groza me je, ko pomislim, da morda ne bo imel kariere, kot bi jo lahko, zgolj zato, ker nimam niti za bencin, kaj šele za kritje drugih stroškov …” ima slabo vest oče.

Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti in brez odbitkov namenjenih Vesnini in Janovi družini.

Seveda nam zmanjka tudi za kruh

Kajti kljub vsemu trudu in odrekanju se dolgovi kopičijo in nikjer več ne morejo varčevati: Vesna in Jan imata sicer malico in kosilo v šoli, konec tedna in med počitnicami pa so s hrano zelo na tesno: “Nekoč smo imeli kruh in klobase za malico ali večerjo, zdaj je to kosilo. Včasih nam tudi za kruh zmanjka in ga nimamo tri, tudi štiri dni,” opiše Vesna, čeprav sama pripomore, kolikor lahko: “Imam štipendijo, s katero si kupim mesečno avtobusno vozovnico, ostanek pa dam očetu, da ima za hrano ali položnice. Zase ne obdržim ničesar!

Izločijo te iz družbe in se zabavajo naprej

Vesne, ki se je že tako odrekla oblačilom, modernejši in toplejši obutvi, pa kakšni kozmetični drobnariji in drugemu, kar bi jo naredilo enakovredno, vrstnice skorajda ne vabijo več na popoldanska druženja: “Uf, če nimaš denarja, jim nič ne pomeniš! Izločijo te iz družbe in se zabavajo naprej. Tudi ekskurzije so pogosto zelo drage, stanejo 20 ali 30 evrov, tudi tiste, ki so obvezne. A si ati ne more privoščiti, da bi mi plačeval še za šolo. Zato takrat, ko gredo sošolci na ekskurzijo, ostanem doma. Ko se vrnejo in mi razlagajo, kako je bilo lepo in kako dobro so se imeli, gledam stran in si mislim svoje. Ne upam si jim povedati, da nisem šla zgolj zato, ker nimamo denarja …

Takoj bi se vrnila k športu, če bi se le lahko!

Toda Vesna si vsaj tako kot vse našteto želi, da bi se lahko vrnila k športu: “Trenirala sem odbojko in twirling. Zelo rada sem imela oba športa in v obeh sem dosegala imenitne rezultate tudi na državni ravni. Potem pa zaradi denarnih težav nisem mogla več. Vadnina za vsak šport namreč stane 30 evrov … Težko mi je bilo, prijateljice so šle na trening, jaz pa sem jih v telovadnici lahko samo še gledala. Zelo mi je bilo težko in ogromno bi mi pomenilo, če bi lahko znova trenirala. Tudi vso opremo še hranim in takoj bi se vrnila, če bi se le lahko!

Nedosegljivo kosilo z lignji

Da bi vsaj Janu dali možnost za razvijanje tako izjemnega talenta, so se vsi trije odrekli vsemu, čemur so se lahko. Kljub temu jih spirala dolgov, ki se kopičijo, vleče navzdol. Toda za čase, ko ne bo več tako, ko bo vsa ta ubijajoča negotovost za njimi, Vesna hrani nekajletno željo: “Če bi imela denar, bi šla v restavracijo, naročila bi si lignje s šunko in sirom in veliko pomfrita in bi se enkrat pošteno najedla! Še nikoli nisem bila na lignjih …

Kako pomagati?

Podatki za UPN

Če bi družini želeli pomagati materialno, lahko pomoč pošljete ali dostavite na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1 in na paket pripišete za Vesno in Jana iz zgodbe Vala 202. Paketi bodo zagotovo neodprti prišli v roke družine.

Dodatne informacije so na voljo na telefonskih številkah ZPM 01-5443-043, 01-5443-042 ali 08-205-26-93, e-pošta info@boter.si in pri novinarki Vala 202 Jani Vidic na naslovu jana.vidic@rtvslo.si.


Botrstvo

546 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Vesnina in Janova zgodba

02.03.2015

Pred tremi leti je Vesno in Jana zapustila mama. Pretres je bil res velik, za vse. Močno je vplival na očetovo psihično stanje in najbrž odločilno pripomogel k izbruhu njegove hude kronične bolezni, ki zahteva pogosto zdravljenje v bolnišnici. Zaradi denarne stiske zdaj Janu ne morejo zagotoviti rednega trenieranja nogometa, za katerega je zelo talentiran.

Nogometni talent bo ostal neizkoriščen le zato, ker oče nima za bencin

Rekla je, da gre k prijateljici na obisk. Po tednu dni je prišla, vzela vse svoje stvari in odšla. Nič ni rekla, da ji je žal, nič. Rekla je le, da ji je tam bolje in da je zato odšla. Od takrat smo se videli le še trikrat in niti enkrat je ni zanimalo, kako nama gre. Ali da bi nam vsaj kaj denarja poslala in tako pomagala, ker ve, kako velike denarne težave imamo. Nič,” pravi osemnajstletna Vesna o minulih treh letih, odkar mame ni več v njenem življenju.

Takrat sem bila v prvem letniku srednje šole. Začele so se resne težave, ponavljala sem letnik, a ga znova nisem mogla izdelati. Pretežko je bilo vse, kar se je dogajalo doma … Zdaj sem vpisana na drugo šolo, a sem šele v drugem letnik. A tu se bolje počutim, tudi lažja šola je. Res pa je, da je že kar nekaj časa minilo od maminega odhoda, zato na to manj mislim …

Po maminem odhodu še očetova bolezen

Bratu je bilo tudi težko. Nikomur ni povedal, kako se počuti, niti nama z očetom niti socialnim delavkam in drugim, ki so mu želeli pomagati. Zaprl se je vase in vem, da to še vedno drži v sebi in da mu je hudo. Tudi meni je. Oba težko živiva brez mamice. Včasih, preden zaspim, razmišljam o njej, zakaj je odšla in ali ji je res bolje tam, kjer je.

Pretres je bil res velik, za vse. Močno je vplival na očetovo psihično stanje in najbrž odločilno pripomogel k izbruhu njegove hude kronične bolezni, ki zahteva pogosto zdravljenje v bolnišnici: “Pred kratkim sem bil znova hospitaliziran za štirinajst dni in otroka sta morala tudi tokrat živeti sama. V bolnišnici sem – že tako zelo bolan – le še nenehno razmišljal, kako jima gre, kaj delata, ali je vse v redu. In najbrž sem bil od tega še malo bolj bolan, kot sem. Bolezen me silovito izčrpava, nazadnje sem izgubil 15 kilogramov. Zadnje dni sem se lahko premikal le še z berglami, vse moči mi je pobrala bolezen. Zdaj je vsaj malo bolje.

Bojujem se sam z dvema otrokoma, vendar ne gre

Že tako imam minimalno plačo, ker sem v bolniškem staležu, je denarja še manj. Sin dobiva še nekaj malega otroških dodatkov, nekdanja žena pa preživnine ne plačuje. Plačuje jo preživninski sklad, a le za Jana. Vesna je to pravico z 18. letom izgubila, čeprav se redno šola. Če bi redno plačeval vse položnice, bi nam zmanjkalo za hrano. Že če bi plačal zgolj najemnino in stanovanjske stroške, bi nam ostalo le še 100 evrov za ves mesec. Zato položnice ostajajo neplačane. Tako se bojujem sam z dvema otrokoma, vendar ne gre, ne izide se. Izvršbe se že vrstijo in strah me je, da bomo izgubili še to najemniško stanovanje. Ker potem nimamo kam …

Ljubezen do nogometa na lestvici od ena do deset ocenjujem z enajst!

Jan, za katerega njegova sestra Vesna pravi, da maminega odhoda ni in najbrž nikoli ne bo popolnoma sprejel, je svojo rešilno bilko iz vsega, kar se je zgodilo in se še dogaja, našel v nogometu: “Nogomet mi res ogromno pomeni, ker v njem uživam in ga imam rad. Od ena do deset – enajst,” oceni moč svoje ljubezni do tega športa sicer zadržan najstnik.

Trenutno mi gre odlično! V našem kraju sem bil predober, zato so me povabili v večji klub, ki nastopa v prvi slovenski ligi. To je ogromna čast zame, saj sem še tako mlad in prihajam iz majhnega kraja! Izbrali so me, ker imam potencial, sem hiter, spreten in imam pregled nad dogajanjem na celotnem igrišču, česar nima prav vsak! Veliko truda sem vložil v nogomet. Ne le da sem obiskoval treninge, tudi v prostem času sem si naložil še dodaten program treningov in delal dodatne vaje, da sem izboljšal svoj čas teka na 60 in 100 metrov – vse zato, da bi mi le uspelo. Zdaj sem dosegel cilj in sem v res dobrem klubu.

Bo sijajni talent ostal neizkoriščen le zato, ker oče nima za bencin?

A težave so drugje. Ker me mora oče voziti na treninge, nikoli ne vem, ali bom sploh lahko šel trenirat ali ne. Nikoli ne vem, ali bo imel za bencin. Lahko se bo zgodilo, da bom sodeloval na premalo treningih, in bom zato med tekmo lahko zgolj sedel na klopci. Ali pa da na dan tekme, ko morajo starši sami pripeljati otroke v kraj, kjer se tekme igrajo, oče ne bo imel za gorivo. Ne vem, ali mi bo lahko plačal vadnino, ali bo imel za plačilo opreme. Že tako imam zelo slabo opremo: imam slabše kopačke, drugi imajo hlačke in majice znanih proizvajalcev, jaz treniram v navadni jopici …

Jan je imel težave v šoli in mu ne morem pomagati, res se pozna, da je brez mamice. In če mu že v šoli ne gre, me je groza, da mu ne morem omogočiti razvoja res velikega talenta. Groza me je, ko pomislim, da morda ne bo imel kariere, kot bi jo lahko, zgolj zato, ker nimam niti za bencin, kaj šele za kritje drugih stroškov …” ima slabo vest oče.

Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka!) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti in brez odbitkov namenjenih Vesnini in Janovi družini.

Seveda nam zmanjka tudi za kruh

Kajti kljub vsemu trudu in odrekanju se dolgovi kopičijo in nikjer več ne morejo varčevati: Vesna in Jan imata sicer malico in kosilo v šoli, konec tedna in med počitnicami pa so s hrano zelo na tesno: “Nekoč smo imeli kruh in klobase za malico ali večerjo, zdaj je to kosilo. Včasih nam tudi za kruh zmanjka in ga nimamo tri, tudi štiri dni,” opiše Vesna, čeprav sama pripomore, kolikor lahko: “Imam štipendijo, s katero si kupim mesečno avtobusno vozovnico, ostanek pa dam očetu, da ima za hrano ali položnice. Zase ne obdržim ničesar!

Izločijo te iz družbe in se zabavajo naprej

Vesne, ki se je že tako odrekla oblačilom, modernejši in toplejši obutvi, pa kakšni kozmetični drobnariji in drugemu, kar bi jo naredilo enakovredno, vrstnice skorajda ne vabijo več na popoldanska druženja: “Uf, če nimaš denarja, jim nič ne pomeniš! Izločijo te iz družbe in se zabavajo naprej. Tudi ekskurzije so pogosto zelo drage, stanejo 20 ali 30 evrov, tudi tiste, ki so obvezne. A si ati ne more privoščiti, da bi mi plačeval še za šolo. Zato takrat, ko gredo sošolci na ekskurzijo, ostanem doma. Ko se vrnejo in mi razlagajo, kako je bilo lepo in kako dobro so se imeli, gledam stran in si mislim svoje. Ne upam si jim povedati, da nisem šla zgolj zato, ker nimamo denarja …

Takoj bi se vrnila k športu, če bi se le lahko!

Toda Vesna si vsaj tako kot vse našteto želi, da bi se lahko vrnila k športu: “Trenirala sem odbojko in twirling. Zelo rada sem imela oba športa in v obeh sem dosegala imenitne rezultate tudi na državni ravni. Potem pa zaradi denarnih težav nisem mogla več. Vadnina za vsak šport namreč stane 30 evrov … Težko mi je bilo, prijateljice so šle na trening, jaz pa sem jih v telovadnici lahko samo še gledala. Zelo mi je bilo težko in ogromno bi mi pomenilo, če bi lahko znova trenirala. Tudi vso opremo še hranim in takoj bi se vrnila, če bi se le lahko!

Nedosegljivo kosilo z lignji

Da bi vsaj Janu dali možnost za razvijanje tako izjemnega talenta, so se vsi trije odrekli vsemu, čemur so se lahko. Kljub temu jih spirala dolgov, ki se kopičijo, vleče navzdol. Toda za čase, ko ne bo več tako, ko bo vsa ta ubijajoča negotovost za njimi, Vesna hrani nekajletno željo: “Če bi imela denar, bi šla v restavracijo, naročila bi si lignje s šunko in sirom in veliko pomfrita in bi se enkrat pošteno najedla! Še nikoli nisem bila na lignjih …

Kako pomagati?

Podatki za UPN

Če bi družini želeli pomagati materialno, lahko pomoč pošljete ali dostavite na ZPM Ljubljana Moste Polje, Proletarska 1 in na paket pripišete za Vesno in Jana iz zgodbe Vala 202. Paketi bodo zagotovo neodprti prišli v roke družine.

Dodatne informacije so na voljo na telefonskih številkah ZPM 01-5443-043, 01-5443-042 ali 08-205-26-93, e-pošta info@boter.si in pri novinarki Vala 202 Jani Vidic na naslovu jana.vidic@rtvslo.si.


03.10.2022

Med prosilci tudi zaposleni starši s skoraj 30 leti delovne dobe

Z vsako novo in vse višjim zneskom na položnici se poglablja stiska ljudi, ki tudi ob rednih plačah ne zmorejo več poplačevati niti najosnovnejših stroškov. O tem pričajo zgodbe ljudi, ki so se po pomoč prisiljeni obrniti na humanitarne organizacije. Kako jim lahko pri tem pomaga Botrstvo?


26.09.2022

Grozno je gledati starše, ki po službi hitijo v humanitarne organizacije po hrano za družino

Družine tudi s plačo ali dvema ne zmorejo več plačati vseh stroškov.


30.08.2022

S pomočjo donatorjev in botrov do šolskih potrebščin

Skorajšnji začetek novega šolskega leta je zaznamoval tudi delo sodelavcev programa Botrstvo. Vse poletje so namreč prejemali prošnje za pomoč pri nabavi šolskih potrebščin, a tudi za nakup hrane in plačilo vse višjih položnic. Večina paketov in šolskih torb z osnovnimi potrebščinami je že razdeljenih družinam, ki brez te pomoči »brezplačnega šolanja« otrokom ne morejo več zagotoviti. Zbrali smo nekaj utrinkov, razmišljanj in tudi strahov staršev pred jesenjo.


27.06.2022

Nedopustno je, da študentke in študenti na terapevtsko obravnavo čakajo leto dni

Zbirna oddaja o doživljanju tega študijskega leta in težavah študentskega vsakdana.


20.06.2022

Vsi imamo luknje v znanju in vsi se pretvarjamo, da jih ni

Končuje se tretje s koronskimi ukrepi zaznamovano šolsko leto. In čeprav popolnega zapiranja šol ni bilo več, je bilo zelo drugačno od običajnih. Še posebno za tiste dijake, ki so v tem času šolanje začeli na srednjih šolah. Najteže je bilo za tiste, ki so že v osnovni šoli imeli večje učne težave, in za tiste, ki jim je šolanje na daljavo pustilo dolgotrajne posledice na znanju, motivaciji in duševnem zdravju. Kaj je bilo zanje letos najtežje, kako so se počutili, kakšne so pasti šolanja tam, kjer tudi učitelji mislijo, da je v učilnici sedijo dijaki z ogromno znanja in koliko razumevanja so bili deležni?


30.05.2022

V šoli so počutim kot na produkcijski liniji

Kadar govorimo o šolarjih in dijakih, ki so imeli težave s šolanjem na daljavo in imajo še vedno težave s primanjkljaji v znanju, običajno pričakujemo, da gre za tiste z učnimi težavami ali tiste, ki živijo v vsestransko nespodbudnih okoljih. A težave imajo tudi dijaki gimnazij, na katere se vpisujejo le odličnjaki z izjemnimi talenti in ambicijami. Stiske doživljajo predvsem zaradi prevelikih pričakovanj, tudi do sebe, predvsem pa zaradi želje po visokih ocenah, ki jim bodo omogočile tudi izbiro najtežje dostopnih študijskih smeri in fakultet.


16.05.2022

Namesto radosti je lahko valeta tudi vir velikih finančnih stisk

Letošnji konec šolskega leta na nekaterih šolah po kar dveh letih premora le organizirajo tudi valete in maturantske plese. Toda stroški zanje so vse višji, nemalokrat sledi še končni ali pa maturantski izlet, valete v razkošnosti vse bolj postajajo podobne maturantskim plesom. In vse to stane, šolski skladi, če na šolah sploh obstajajo, pa niso namenjeni za kritje tovrstnih stroškov. Tudi na ZPM Ljubljana Moste-Polje se zato obračajo družine, ki potrebujejo pomoč pri plačilu teh stroškov. Gre za pomembne prelomnice v življenju učencev in dijakov, a če jim starši tega ne morejo plačati, so že tako ranljivi učenci in dijaki mnogokrat odrinjeni na še bolj skrajni rob družbe.


09.05.2022

Nekateri učenci nikoli več ne bodo dosegali ravni znanja kot pred epidemijo

Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti. Gostja: Specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani Martina Opaka Lešnjak.


02.05.2022

Kako je majica kolo postala

Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion Tadej Pogačar želel, da bi del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme.


25.04.2022

Kako ne moremo razumeti, da so posledice dolgoročne in da se ta otroštva ne bodo nikoli več vrnila?

Izidi včerajšnjih volitev kažejo, da se bo s področji, ki najpomembneje krojijo usodo najranljivejših in mladih, ukvarjala drugačna ekipa kot v zadnjem mandatu. A ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, bo moral razumeti, kakšne posledice so pustili epidemičnih ukrepi in katere so težave, ki so že pred epidemijo krojile otroštva revnejših družin, opozarja predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, današnja gostja Jane Vidic.


18.04.2022

Nimamo vsi mladi enakega dostopa do poklica

Zakaj se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? Udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost opozarjajo, da se zaradi razslojevanja v času izobraževanja krepijo razlike med dostopnostjo različnih gimnazij, srednjih šol in univerz, kar vpliva na izbiro poklica. O skrbeh za poklicno prihodnost po epidemiji, ki izhajajo tudi iz neenake dostopnosti šolanja, razmišljajo Filip Demšar, Iva Čurković in Jon Lampej.


11.04.2022

Revščina je tabu in dijaki jo skrivajo tudi pred prijatelji

Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene.


04.04.2022

Tudi romski otroci si želijo izobrazbe, a je pot do uresničitve teh sanj zelo težka

Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta Skupaj za znanje. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici Mateja Kosec z Osnovne šole Metlika in Sandra Rudaš z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe.


28.03.2022

Bojazen, da najhujše šele prihaja

Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.


28.03.2022

Bojazen, da najhujše šele prihaja

Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.


21.03.2022

Kako so deklice srečne že, če v šoli dobijo tri mandarine

"Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine!" pove mama 10-letne Ane, 6-letne Nike in 4-letne Lare. Po njeni hudi bolezni in izgubi poslovne dejavnosti, ki so jo uničili ukrepi ob epidemiji, je vsak njihov strošek preračunan do centa, hrana res najosnovnejša, največji strah pa, da deklici ne bi mogli več plesati v plesni šoli. Pa čeprav s ponošenimi in premajhnimi copati.


14.03.2022

Izvedli smo nekakšen zelo nevaren socialni eksperiment

Pomislite na katerikoli zdravstveni ukrep: ob vsakem vedno v obzir vzamemo tudi negativne reakcije, školjive učinke. Zakaj tega nisom storili tukaj?


07.03.2022

Desetletje oddaj v podporo Botrstvu na Valu 202

Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji.


21.02.2022

Tisti, ki so v razredu tiho, so za učitelje postali nevidni

Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati luknje v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.


31.01.2022

Nimaš občutka, da si človek, pač pa da smo samo številke, ki morajo pridobiti ocene

Devetošolci OŠ Dobrova so skušali ubesediti, kaj vse se jim je v času epidemije, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega. A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?


Stran 6 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov