Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mladi so v šolah skoraj popolnoma razslojeni

30.05.2016

Na problem razslojenosti šolajočih se otrok že dolgo opozarja. Ne gre le za to, da otroci doma za svoje šolske obveznosti ne dobijo dovolj spodbude in pomoči, otroci s socialnega dna so drugačni tudi v očeh učiteljev, slabše ocene, ki niso nujno objektivne in samopodoba, ki jo s tem dobijo, pa močno vplivajo na odločitev za nadaljnje šolanje. Na problem opozarja direktor Republiškega izpitnega centra dr. Darko Zupanc.

Mladi so v šolah skoraj popolnoma razslojeni

Mednarodne raziskave kažejo, da učiteljeve subjektivne ocene močno vplivajo na nadaljnje učenčevo šolanje. Statistični podatki kažejo, da če so starši visoko izobraženi, denimo zdravniki, odvetniki, inženirji, bodo najbrž že zaradi njihovega sodelovanja s šolo njihovi otroci imeli višje interne ocene, kot če so starši iz nižjega sloja,” na enega od poraznih rezultatov mednarodnih primerjav opozori direktor Republiškega izpitnega centra dr. Darko Zupanc.

Na problem razslojenosti šolajočih se otrok že dolgo opozarja. Ne gre le za to, da otroci doma za svoje šolske obveznosti ne dobijo dovolj spodbude in pomoči, otroci s socialnega dna so drugačni tudi v očeh učiteljev, slabše ocene, ki niso nujno objektivne in samopodoba, ki jo s tem dobijo, pa močno vplivajo na odločitev za nadaljnje šolanje.

Razslojevanje zelo izrazito na prehodu iz osnovne v srednjo šolo

Ocene pa so v našem sistemu silno pomembne, ker niso le pogoj za prehod na srednjo šolo, pač pa hkrati izkazujejo tudi pričakovanja. Če ima otrok odlične ocene, to spodbuja pričakovanja, da se bo naprej šolal na zahtevnih programih. Če imaš ocene nižje, pa ti že ocena prek učitelja sporoča, da boš na gimnaziji morda imel težave. Razslojevanje je zelo izrazito na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Tisti, ki imajo najvišji socialno-ekonomski status, se vpisujejo na gimnazijo, zaznavno slabša je ta struktura v strokovnih gimnazijah in nato v strokovnih srednjih šolah, ki pri nas vendarle še lahko vodi do študija.

Izrazito nizek socialno-ekonomski status pa vpliva tudi pri odločitvah za dvo- in triletne programe, kjer šolski uspeh o vpisu manj odloča kot socialno stanje. Ocene, doseženo znanje in želje so tukaj manj pomembne, pomembno je, kako čim prej priti do nekega poklica in nato do službe.

Zunanje ocenjevanje kaže na subjektivnost internih ocen

Prav v vsaki državi o uspešnosti in doseženi stopnji izobraževanja otroka močno soodloča tudi socialno-ekonomski položaj njegove družine. Toda v Sloveniji so podatki o tem vplivu porazni in v primerjavi s povprečjem evropskih držav precej slabši. Izobrazba staršev, dohodki, premoženje in kulturni kapital družine so namreč bolj odločilni dejavniki kot otrokove sposobnosti. “Ko denimo raziskava PISA pri 15 letih pomeri eksterno izmerjeno znanje in te rezultate primerjamo z doseženimi šolskimi ocenami, se pokaže izrazit razkorak v socialno-ekonomskem statusu. Če to isto skupino otrok vprašamo, ali nameravajo študirati ali ne, smo po razkoraku med socialno visoko in nizko uvrščenimi v neugledni družbi štirih držav z najbolj poraznimi rezultati! Pri enakem eksterno preverjenem nivoju znanja bodo otroci iz višjih slojev štirikrat pogosteje šli študirat kot njihovi vrstniki s popolnoma enakim znanjem, a s slabšim socialno-ekonomskim stanjem.

Socialni status vpliva tudi na izbiro študija

Številni otroci se ne glede na primerne ocene in raven znanja tako ne odločijo za vpis na gimnazijo, ker ta samoumevno pomeni nadaljevanje šolanja na fakulteti. Tega pa mnogi starši ne zmorejo financirati. Pogosto pa je želja vseh, tudi otroka, da bi s čim prejšnjo zaposlitvijo družini finančno pomagal in ji ne bi bil več v breme. A tudi tisti, ki se lahko odločijo za študij, so pri izbiri smeri znova razslojeni:

Že v slovenskih splošnih gimnazijah je zelo specifična socialno-ekonomska struktura dijakov: iz nekaterih slojev jih tam praktično ni! Vemo pa, da opravljena gimnazija omogoča vpis na tako rekoč vse študijske smeri. In zato otroci, ki se v gimnazijo ne vpišejo, že formalno nimajo pogojev za študij. Slovenija sistematično teh podatkov žal ne zbira, a poglejte strukturo študentov medicine in to primerjajte s socialno-ekonomskim statusom mladih, ki so se vpisali na kakšno tehnično fakulteto ali smer, ki je v očeh javnosti »manj ugledna«. Najbrž sta kot noč in dan. In to stanje dosegamo že od osnovne šole naprej, ko se otroci razslojijo in zato je Slovenija med zadnjimi štirimi državami OECD po verjetnosti, da bodo študirali otroci tistih staršev, ki sami nimajo končane srednje šole ali fakultete.

Velika diskriminacija ponavljavcev

Močno nas mora skrbeti tudi podatek o otrocih, ki so ponavljali razred. Teh je sicer res malo, okrog tri odstotke in pol. A ko so znotraj te skupine pomerili znanje po programu mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA in povprašali, kdo izmed njih je razred ponavljal, se je izkazalo, da je dva- do trikrat verjetneje, da ga je ponavljal otrok s socialnega roba kot otrok iz boljšega socialno-ekonomskega okolja.

Ves sistem je treba spremeniti že od vrtca naprej

Vse skupaj pomeni, da bi morali močno spremeniti pomen vpisa v vrtec za socialno najnižje sloje, saj otroci s socialnega dna, če vanj niso vključeni, v primerjavi z vrstniki res ogromno izgubijo. Zgodba se le še nadaljuje v osnovni šoli, ki je ne le pod vplivom bolj zagretih staršev, pač pa očitno ne zna v prav vsakem otroku spodbuditi in okrepiti njegovih talentov in ga pripeljati do znanja in uspeha. Otrok izgublja samo zato, ker doma nima podpore, kot jo imajo morda manj nadarjeni, a bolje preskrbljeni sošolci. To vpliva na njegovo celotno šolanje, vse skupaj pa na celotno življenjsko pot in socialni status: “Nesporno je in tudi vse študije dokazujejo, da je reševati pravičnost v družbi in v šolskem sistemu šele pri terciarnem izobraževanju že prepozno!

Kupujemo si odpustke, da nam še naprej ni treba narediti ničesar!

In ali naša šolska politika kaže, da se tako poraznega razslojevanja od vrtca naprej sploh zaveda, ga kakorkoli skuša popraviti? Dr. Zupanc: »Na deklarativni ravni smo najbrž vsi takšni. Jaz bi si pa želel, da bi se kaj spremenilo tudi pri uresničitvi. Iz izkušenj pa sem izjemno kritičen že do tega, da tovrstnih podatkov, ki bi bolje razjasnili sliko povezanosti med razmerami, v katerih otrok odrašča in šolsko uspešnostjo, sistematično sploh ne zbiramo!

In tako smo zadovoljni že s tem, da si v nekaterih v projektih, kot je Botrstvo, kupimo odpustek in še naprej ne naredimo ničesar! Včasih se je kupovalo »podobice«, da si dobil odpustek in nato še naprej grešil. Tukaj je podobno. A to ne sme biti alibi! A mi ostajamo samo na deklarativni ravni, čeprav je to tako velik problem, da ga samo z eno akcijo, enim finančnim vložkom iz evropskega denarnega sklada, z enim razpisom štipendij ne bomo rešili. To so zame odpustki. Naredimo bistveno premalo. Res bi si želel večjo učinkovitost v tej smeri.«

In ob koncu velja ponovno opozoriti: sistem, v katerem lahko izvrstno izobrazbo dobijo pretežno le mladi iz ugodnih socialnih okolij, je za družbo kot celoto izjemo in dolgoročno škodljiv. Ker z brezbrižnostjo do mladih generacij sam ustvarja nov sloj dolgoročno socialno ogroženih!

In prav vsako izgubljeno leto, ko ljudje na ključnih mestih odločanja namesto korenitih sprememb zmorejo narediti le kak odpustek za lajšanje slabe vesti, potone generacija tisoče mladih, ki svojih potencialov zato nikoli v celoti ne bodo mogli izkoristiti.


Botrstvo

546 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Mladi so v šolah skoraj popolnoma razslojeni

30.05.2016

Na problem razslojenosti šolajočih se otrok že dolgo opozarja. Ne gre le za to, da otroci doma za svoje šolske obveznosti ne dobijo dovolj spodbude in pomoči, otroci s socialnega dna so drugačni tudi v očeh učiteljev, slabše ocene, ki niso nujno objektivne in samopodoba, ki jo s tem dobijo, pa močno vplivajo na odločitev za nadaljnje šolanje. Na problem opozarja direktor Republiškega izpitnega centra dr. Darko Zupanc.

Mladi so v šolah skoraj popolnoma razslojeni

Mednarodne raziskave kažejo, da učiteljeve subjektivne ocene močno vplivajo na nadaljnje učenčevo šolanje. Statistični podatki kažejo, da če so starši visoko izobraženi, denimo zdravniki, odvetniki, inženirji, bodo najbrž že zaradi njihovega sodelovanja s šolo njihovi otroci imeli višje interne ocene, kot če so starši iz nižjega sloja,” na enega od poraznih rezultatov mednarodnih primerjav opozori direktor Republiškega izpitnega centra dr. Darko Zupanc.

Na problem razslojenosti šolajočih se otrok že dolgo opozarja. Ne gre le za to, da otroci doma za svoje šolske obveznosti ne dobijo dovolj spodbude in pomoči, otroci s socialnega dna so drugačni tudi v očeh učiteljev, slabše ocene, ki niso nujno objektivne in samopodoba, ki jo s tem dobijo, pa močno vplivajo na odločitev za nadaljnje šolanje.

Razslojevanje zelo izrazito na prehodu iz osnovne v srednjo šolo

Ocene pa so v našem sistemu silno pomembne, ker niso le pogoj za prehod na srednjo šolo, pač pa hkrati izkazujejo tudi pričakovanja. Če ima otrok odlične ocene, to spodbuja pričakovanja, da se bo naprej šolal na zahtevnih programih. Če imaš ocene nižje, pa ti že ocena prek učitelja sporoča, da boš na gimnaziji morda imel težave. Razslojevanje je zelo izrazito na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Tisti, ki imajo najvišji socialno-ekonomski status, se vpisujejo na gimnazijo, zaznavno slabša je ta struktura v strokovnih gimnazijah in nato v strokovnih srednjih šolah, ki pri nas vendarle še lahko vodi do študija.

Izrazito nizek socialno-ekonomski status pa vpliva tudi pri odločitvah za dvo- in triletne programe, kjer šolski uspeh o vpisu manj odloča kot socialno stanje. Ocene, doseženo znanje in želje so tukaj manj pomembne, pomembno je, kako čim prej priti do nekega poklica in nato do službe.

Zunanje ocenjevanje kaže na subjektivnost internih ocen

Prav v vsaki državi o uspešnosti in doseženi stopnji izobraževanja otroka močno soodloča tudi socialno-ekonomski položaj njegove družine. Toda v Sloveniji so podatki o tem vplivu porazni in v primerjavi s povprečjem evropskih držav precej slabši. Izobrazba staršev, dohodki, premoženje in kulturni kapital družine so namreč bolj odločilni dejavniki kot otrokove sposobnosti. “Ko denimo raziskava PISA pri 15 letih pomeri eksterno izmerjeno znanje in te rezultate primerjamo z doseženimi šolskimi ocenami, se pokaže izrazit razkorak v socialno-ekonomskem statusu. Če to isto skupino otrok vprašamo, ali nameravajo študirati ali ne, smo po razkoraku med socialno visoko in nizko uvrščenimi v neugledni družbi štirih držav z najbolj poraznimi rezultati! Pri enakem eksterno preverjenem nivoju znanja bodo otroci iz višjih slojev štirikrat pogosteje šli študirat kot njihovi vrstniki s popolnoma enakim znanjem, a s slabšim socialno-ekonomskim stanjem.

Socialni status vpliva tudi na izbiro študija

Številni otroci se ne glede na primerne ocene in raven znanja tako ne odločijo za vpis na gimnazijo, ker ta samoumevno pomeni nadaljevanje šolanja na fakulteti. Tega pa mnogi starši ne zmorejo financirati. Pogosto pa je želja vseh, tudi otroka, da bi s čim prejšnjo zaposlitvijo družini finančno pomagal in ji ne bi bil več v breme. A tudi tisti, ki se lahko odločijo za študij, so pri izbiri smeri znova razslojeni:

Že v slovenskih splošnih gimnazijah je zelo specifična socialno-ekonomska struktura dijakov: iz nekaterih slojev jih tam praktično ni! Vemo pa, da opravljena gimnazija omogoča vpis na tako rekoč vse študijske smeri. In zato otroci, ki se v gimnazijo ne vpišejo, že formalno nimajo pogojev za študij. Slovenija sistematično teh podatkov žal ne zbira, a poglejte strukturo študentov medicine in to primerjajte s socialno-ekonomskim statusom mladih, ki so se vpisali na kakšno tehnično fakulteto ali smer, ki je v očeh javnosti »manj ugledna«. Najbrž sta kot noč in dan. In to stanje dosegamo že od osnovne šole naprej, ko se otroci razslojijo in zato je Slovenija med zadnjimi štirimi državami OECD po verjetnosti, da bodo študirali otroci tistih staršev, ki sami nimajo končane srednje šole ali fakultete.

Velika diskriminacija ponavljavcev

Močno nas mora skrbeti tudi podatek o otrocih, ki so ponavljali razred. Teh je sicer res malo, okrog tri odstotke in pol. A ko so znotraj te skupine pomerili znanje po programu mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA in povprašali, kdo izmed njih je razred ponavljal, se je izkazalo, da je dva- do trikrat verjetneje, da ga je ponavljal otrok s socialnega roba kot otrok iz boljšega socialno-ekonomskega okolja.

Ves sistem je treba spremeniti že od vrtca naprej

Vse skupaj pomeni, da bi morali močno spremeniti pomen vpisa v vrtec za socialno najnižje sloje, saj otroci s socialnega dna, če vanj niso vključeni, v primerjavi z vrstniki res ogromno izgubijo. Zgodba se le še nadaljuje v osnovni šoli, ki je ne le pod vplivom bolj zagretih staršev, pač pa očitno ne zna v prav vsakem otroku spodbuditi in okrepiti njegovih talentov in ga pripeljati do znanja in uspeha. Otrok izgublja samo zato, ker doma nima podpore, kot jo imajo morda manj nadarjeni, a bolje preskrbljeni sošolci. To vpliva na njegovo celotno šolanje, vse skupaj pa na celotno življenjsko pot in socialni status: “Nesporno je in tudi vse študije dokazujejo, da je reševati pravičnost v družbi in v šolskem sistemu šele pri terciarnem izobraževanju že prepozno!

Kupujemo si odpustke, da nam še naprej ni treba narediti ničesar!

In ali naša šolska politika kaže, da se tako poraznega razslojevanja od vrtca naprej sploh zaveda, ga kakorkoli skuša popraviti? Dr. Zupanc: »Na deklarativni ravni smo najbrž vsi takšni. Jaz bi si pa želel, da bi se kaj spremenilo tudi pri uresničitvi. Iz izkušenj pa sem izjemno kritičen že do tega, da tovrstnih podatkov, ki bi bolje razjasnili sliko povezanosti med razmerami, v katerih otrok odrašča in šolsko uspešnostjo, sistematično sploh ne zbiramo!

In tako smo zadovoljni že s tem, da si v nekaterih v projektih, kot je Botrstvo, kupimo odpustek in še naprej ne naredimo ničesar! Včasih se je kupovalo »podobice«, da si dobil odpustek in nato še naprej grešil. Tukaj je podobno. A to ne sme biti alibi! A mi ostajamo samo na deklarativni ravni, čeprav je to tako velik problem, da ga samo z eno akcijo, enim finančnim vložkom iz evropskega denarnega sklada, z enim razpisom štipendij ne bomo rešili. To so zame odpustki. Naredimo bistveno premalo. Res bi si želel večjo učinkovitost v tej smeri.«

In ob koncu velja ponovno opozoriti: sistem, v katerem lahko izvrstno izobrazbo dobijo pretežno le mladi iz ugodnih socialnih okolij, je za družbo kot celoto izjemo in dolgoročno škodljiv. Ker z brezbrižnostjo do mladih generacij sam ustvarja nov sloj dolgoročno socialno ogroženih!

In prav vsako izgubljeno leto, ko ljudje na ključnih mestih odločanja namesto korenitih sprememb zmorejo narediti le kak odpustek za lajšanje slabe vesti, potone generacija tisoče mladih, ki svojih potencialov zato nikoli v celoti ne bodo mogli izkoristiti.


09.01.2017

Do brezplačnih kosil le s pravočasno prijavo

Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala 100 % subvencija šolskih kosil. A to bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši. Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: »Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.«


02.01.2017

Razmisleki o Botrstvu

Različni sogovorniki o projektu Botrstvo. Kaj jih najbolj gane pri Botrstvu, zakaj mu zaupajo in kako naj se projekt razvija v prihodnje.


19.12.2016

Zaključek akcije Trije zimski botri

Več kot 2600 je bilo izpolnjenih otroških želja, ki so jih enemu od treh decembrskih dobrih mož napisali in narisali otroci iz vse Slovenije v upanju, da jim bo vsaj kdo izmed njih lahko izpolnil že dolgo neizpolnjene želje… Najpomembnejši pri tej uresničitvi so seveda vsi tisti ljudje, ki so pisemca prevzeli, jih izpolnili in lepo zavita darila že oddali na katero od štirih sprejemnih mest. Projekta pa ne bi bilo brez številnih prostovoljk in prostovoljcev, pomembnih pomočnikov projekta Trije zimski botri. Gostji oddaje bosta dve med njimi, Maša in Gordana.


12.12.2016

Tudi del dohodnine je pomemben prispevek nevladnim organizacijam

“Ej, ti, ja, ti, tebe mislim! A spadaš v večino, v tistih šestdeset odstotkov, ki ne vedo, da lahko pol odstotka (oziroma za tiste, ki pijete, pet promilov) svoje dohodnine date nekomu po lastni izbiri? Da ne gre ves denar v skupno davčno malho, ampak lahko rečete ‘delež tega, kar sem prislužil, pa da dobijo točno ti’?”


05.12.2016

Psihoterapevtka Branka Strniša

Iz ponedeljka v ponedeljek vas na Valu 202 neumorno opozarjamo na različne vidike in razsežnosti revščine pri nas, ki jih občutijo otroci in družine, ki po pomoč prihajajo tudi k projektu Botrstvo v Sloveniji. Nanje bodo jutri dopoldne v Ljubljani na posebni novinarski konferenci opozorili tudi predstavniki tega projekta, še posebej na nove oblike revščine, ki se vztrajno širijo v družine redno zaposlenih in tistih, ki živijo od prekarnih oblik dela. Tistim, ki bremena negotovosti in pomanjkanja ne zdržijo več in potrebujejo tudi psihosocialno pomoč iz najhujših stisk pomaga psihoterapevtka Branka Strniša.


28.11.2016

Trije zimski botri potrebujejo pomoč pri obdaritvi več kot 2000 otrok

Že četrto leto bo z entuziazmom prostovoljcev in upajmo velikim odzivom tudi naših poslušalcev obdarjenih kakih 2000 otrok, ki te dni svoje želje pišejo in rišejo kateremu od treh zimskih mož.


21.11.2016

Pomoč dijaškega sklada dijakinji

Sredstva za pomoč pri šolanju iz posebnega Dijaškega sklada, ki smo ga predstavili pred dvema tednoma, prejema 80 dijakov. Razlogi, zakaj so potrebovali pomoč, so zelo raznoliki, tako kot tudi njihove želje in ambicije. Lucija je med tistimi, ki ni hotela dovoliti, da bi finančna stiska družine, grozeča izguba doma in oddaljenost od gimnazije preprečili njeno ambiciozno poklicno pot. A kljub odličnemu uspehu na zahtevni gimnaziji je le malo manjkalo, da bi šolanje morala končati le zato, ker ni bilo sredstev za plačilo bivanja v dijaškem domu …


14.11.2016

Zgodba Žiga in Luke

Čeprav je mama 16 letnega Žiga in 8 letnega Luke redno zaposlena in pogosto dela v nočnih izmenah, je plača tako mizerna, da jim po plačilu položnic in dolgov ne ostane dovolj, da bi Žiga lahko vsak dan jedel zdrav, topel obrok in da bi lahko živeli brez strahu pred izgubo najemniškega stanovanja. Ne mamina izobrazba, ne redna služba, ne prizadevnost namreč ne zagotavljata družini niti minimalnega preživetja…


07.11.2016

Za šolanje so dijaki delali tudi ponoči

Vse številčnejše prošnje staršev otrok iz Botrstva, da nujno potrebujejo pomoč pri plačilih stroškov za dijaške domove, saj bodo njihovi otroci sicer prisiljeni želeno šolanje prekiniti ali celo povsem opustiti, so pripeljale do nove oblike pomoči tem otrokom: posebnega dijaškega sklada, iz katerega v tem šolskem letu 80 dijakov že dobiva pomoč.


31.10.2016

Končana je akcija zbiranja sredstev za obšolske dejavnosti

Končujemo dvomesečno akcijo opozarjanja na pomen obšolskih dejavnosti z zgodbo najstnice Mine, ki ji ples pomeni tudi pomembno psihološko oporo. Dodajamo pa tudi nekaj dosežkov drugih otrok, ki brez Botrstva ne bi mogli razvijati svojih talentov. Hvala za vsak poslan SMS in vse donacije, celoten znesek bo brez odbitkov porabljen za udejstvovanje v želenih dejavnostih otrok iz projekta Botrstvo.


24.10.2016

Materialni in nematerialni obraz revščine

Tik pred tem, ko se bodo poslanci odločali o širitvi polne subvencije za kosila za vse revne šolarje, je še vedno moč slišati argumente, da lačnih v šolah zagotovo ni, zato je primerneje celo leto porabiti za premlevanje, ali bi sploh veljalo karkoli spreminjati in ali bi nas to preveč stalo.


17.10.2016

Petka za nasmeh

"Šokiralo nas je, koliko otrok dejansko živi v takih finančnih razmerah. Sam sem bil naivno prepričan, da je takih, ki živijo v družinah z manj kot 180 evri mesečno na člana, torej v prvem dohodninskem razredu, morda pet v vsej državi. Pa jih je skoraj 18.500! Tistih v drugem razredu je približno 19.000 in v tretjem 13.000 osnovnošolcev, skupno 50.000, to so blazne številke," je še vedno zgrožen Milan Jakopovič, ustanovitelj in predsednik dobrodelnega društva Petka za nasmeh, ki že nekaj let z zbranimi donacijami šolarjem zagotavlja topel obrok.


10.10.2016

Maša je dobila violino

Šele tri tedne je minilo, odkar smo objavili zgodbo, da si Maša želi violino. Hvala anonimnežu in hvala Mašini botri, da jo je včeraj le dobila.


03.10.2016

Na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos

Ob znova zavrnjenem predlogu o pravici do brezplačnega šolskega kosila, ki pomeni, da se število upravičenih otrok vsaj do konca tega šolskega leta zelo verjetno ne bo spreminjalo, objavljamo nekaj razmišljanj in izkušenj vzgojiteljev, ki tudi otroke iz Botrstva spremljajo na letovanjih. Kot pravijo, na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos. Presunjena sta bila tako mlajša spremljevalca Petra in Rok, ki sta le nekaj let starejša od otrok, kot tudi vsega hudega vajena vzgojiteljska veterana Saša in Boris …


26.09.2016

FerFud pomagal Botrstvu

Minuli teden je bila z zaključno prireditvijo končana druga sezona projekta Ferfud. Kulinarično popotovanje z dobrodelno noto, kot so ga poimenovali organizatorji, se je na koncu ustavilo v Ljubljani, kjer so lahko obiskovalci poskusili tudi lastno kulinarično mojstrovino mladega kuharskega para, ki je letos potoval v tovornjaku Ferfud dve.


19.09.2016

Mašina zgodba

“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.


12.09.2016

Plavalka Leja

Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet. Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.


05.09.2016

Glasbena šola zanj pomeni življenje

Z novim šolskim letom se prične tudi sezona vpisovanja v obšolske in zunajšolske dejavnosti. Iz leta v leto je vse več takih, ki so povsem samoplačniške, vse več jih je popolnoma nedosegljivih že za družine srednjega razreda, kaj šele za otroke, ki živijo v najhujši socialni bedi.


29.08.2016

Viktorija in Evelin

Vse poletje smo opozarjali na pomen dostopnosti letovanj tudi za otroke, ki jim starši tega ne morejo omogočiti. Koliko otrok jih je letos lahko doživelo prav z donacijami naših poslušalcev in kako o pomenu skupnih letovanj z otroki iz manj premožnih družin razmišljata najstnici, ki pomanjkanja še nikoli nista izkusili, sta pa o njem razmišljali prav zaradi skupne počitniške izkušnje?


01.08.2016

"Potreboval bi brisalce za oči"

Že nekaj poletnih ponedeljkov zapored vas na kratko spomnimo, kako pomembna so letovanja za otroke, ki bi sicer vse počitnice preživeli doma. Nekaj razmišljanj in vtisov je minutah nanizal vzgojitelj Boris.


Stran 19 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov