Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tik pred tem, ko se bodo poslanci odločali o širitvi polne subvencije za kosila za vse revne šolarje, je še vedno moč slišati argumente, da lačnih v šolah zagotovo ni, zato je primerneje celo leto porabiti za premlevanje, ali bi sploh veljalo karkoli spreminjati in ali bi nas to preveč stalo.
Tik pred tem, ko se bodo poslanci odločali o širitvi polne subvencije za kosila za vse revne šolarje, je še vedno mogoče slišati argumente, da lačnih v šolah zagotovo ni, zato je primerneje celo leto premlevati, ali bi sploh kar koli spreminjali in ali bi nas to preveč stalo.
Odzivi poslanskih skupin kažejo, da bodo stranke vladajoče koalicije enotno zavrnile možnost zagotovitve kosil za vse revne otroke in si za preračunavanje in ovrednotenje rezultatov učinkovitosti zdajšnjega sistema dale časa vsaj do konca leta, morda tudi šolskega.
Zato so humanitarne organizacije – Petka za nasmeh, ZPM Moste s projektom Botrstvo in Slovenska fundacija za UNICEF – ob podpori številnih organizacij, združenih v Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij, in Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije poslance pred jutrišnjim glasovanjem s posebnim javnim pozivom znova pozvale, naj se odločijo drugače in zagotovijo topel obrok vsem, saj ga potrebujejo. Gre namreč za otroke, ki živijo pod že tako nizko določenim pragom revščine in te pravice še nimajo zagotovljene v celoti. Med nami je takih skoraj 34.000.
______________________________
Odprto pismo poslancem DZ ob obravnavi Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje s projektom Botrstvo v Sloveniji, dobrodelno društvo Petka za nasmeh in Slovenska fundacija za UNICEF ob podpori organizacij, združenih v Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij, ter Zveze društev pedagoških delavcev pozivajo poslance ob odločanju o Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, k omogočanju brezplačnih kosil vsem otrokom iz socialno ogroženih družin.
Leta 2011 je bila otrokom iz socialno šibkih družin ob spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) storjena velika škoda, saj so mnogi ostali brez prepotrebne pomoči za preživetje, predvsem pa za zdravo rast in razvoj. Številne družine so zdrsnile še globlje v brezno revščine, njihovo breme pa je bilo iz države preloženo na civilno družbo. V zadnjih letih pod pragom revščine v Sloveniji živi vse več otrok. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS jih je 54.000, kar je ekvivalentno kar 2.700 osnovnošolskim razredom.
Poslanke in poslance že ves čas opozarjamo na nujne sistemske spremembe, ki bi omogočile zdravo rast in razvoj vsem otrokom. Eden ključnih ukrepov za dosego tega cilja je redno prehranjevanje, ki vključuje tudi tople obroke.
Trenutna zakonodaja brezplačen topli obrok zagotavlja le otrokom družin iz prvega dohodkovnega razreda, tistim iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda, ki so prav tako pod pragom revščine, pa se priznava le delna subvencija. Potrebno je opozoriti, da se starši iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda pogosto za vključitev otroka v sistem šolske prehrane ne odločajo prav zaradi finančne stiske. Družina, ki je že tako pod pragom revščine, si ne more privoščiti niti stroška delnega plačila prehrane. Subvencija otrokove prehrane pa je edini socialni transfer, ki gre neposredno otroku.
Zato predlagamo, da se v sistem popolnoma brezplačnega toplega šolskega obroka vključi otroke iz vseh treh dohodkovnih razredov, ki spadajo v socialno ogroženo skupino.
Vlada in poslanci državnega zbora, ki so se izrekli proti predlogu zakona, najpogosteje izpostavljajo tri argumente proti omogočanju brezplačnih kosil najbolj socialno ogroženim otrokom, ki pa nimajo prave osnove:
Opozarjamo, da je dostop do toplega obroka za otroke še posebej pomemben:
Dostop do kosila ne sme biti odvisen od dobre volje posameznikov na šoli oziroma širše (ravnateljev, šolskih skladov, humanitarnih organizacij), temveč mora biti urejen sistemsko s ciljem zagotavljanja enakih možnosti vseh otrok.
Humanitarne organizacije pozivamo poslanke in poslance, da v najkrajšem možnem času omogočijo dostop do brezplačnih kosil vsem otrokom iz socialno ogroženih družin in s tem pomembno prispevajo k zmanjševanju stisk najranljivejših.
Anita Ogulin (ZPM Ljubljana Moste Polje), Tomaž Bergoč (UNICEF Slovenija), Milan Jakopovič (Petka za nasmeh), Tereza Novak (NFHOS)
541 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Tik pred tem, ko se bodo poslanci odločali o širitvi polne subvencije za kosila za vse revne šolarje, je še vedno moč slišati argumente, da lačnih v šolah zagotovo ni, zato je primerneje celo leto porabiti za premlevanje, ali bi sploh veljalo karkoli spreminjati in ali bi nas to preveč stalo.
Tik pred tem, ko se bodo poslanci odločali o širitvi polne subvencije za kosila za vse revne šolarje, je še vedno mogoče slišati argumente, da lačnih v šolah zagotovo ni, zato je primerneje celo leto premlevati, ali bi sploh kar koli spreminjali in ali bi nas to preveč stalo.
Odzivi poslanskih skupin kažejo, da bodo stranke vladajoče koalicije enotno zavrnile možnost zagotovitve kosil za vse revne otroke in si za preračunavanje in ovrednotenje rezultatov učinkovitosti zdajšnjega sistema dale časa vsaj do konca leta, morda tudi šolskega.
Zato so humanitarne organizacije – Petka za nasmeh, ZPM Moste s projektom Botrstvo in Slovenska fundacija za UNICEF – ob podpori številnih organizacij, združenih v Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij, in Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije poslance pred jutrišnjim glasovanjem s posebnim javnim pozivom znova pozvale, naj se odločijo drugače in zagotovijo topel obrok vsem, saj ga potrebujejo. Gre namreč za otroke, ki živijo pod že tako nizko določenim pragom revščine in te pravice še nimajo zagotovljene v celoti. Med nami je takih skoraj 34.000.
______________________________
Odprto pismo poslancem DZ ob obravnavi Predloga zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje s projektom Botrstvo v Sloveniji, dobrodelno društvo Petka za nasmeh in Slovenska fundacija za UNICEF ob podpori organizacij, združenih v Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij, ter Zveze društev pedagoških delavcev pozivajo poslance ob odločanju o Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, k omogočanju brezplačnih kosil vsem otrokom iz socialno ogroženih družin.
Leta 2011 je bila otrokom iz socialno šibkih družin ob spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) storjena velika škoda, saj so mnogi ostali brez prepotrebne pomoči za preživetje, predvsem pa za zdravo rast in razvoj. Številne družine so zdrsnile še globlje v brezno revščine, njihovo breme pa je bilo iz države preloženo na civilno družbo. V zadnjih letih pod pragom revščine v Sloveniji živi vse več otrok. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS jih je 54.000, kar je ekvivalentno kar 2.700 osnovnošolskim razredom.
Poslanke in poslance že ves čas opozarjamo na nujne sistemske spremembe, ki bi omogočile zdravo rast in razvoj vsem otrokom. Eden ključnih ukrepov za dosego tega cilja je redno prehranjevanje, ki vključuje tudi tople obroke.
Trenutna zakonodaja brezplačen topli obrok zagotavlja le otrokom družin iz prvega dohodkovnega razreda, tistim iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda, ki so prav tako pod pragom revščine, pa se priznava le delna subvencija. Potrebno je opozoriti, da se starši iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda pogosto za vključitev otroka v sistem šolske prehrane ne odločajo prav zaradi finančne stiske. Družina, ki je že tako pod pragom revščine, si ne more privoščiti niti stroška delnega plačila prehrane. Subvencija otrokove prehrane pa je edini socialni transfer, ki gre neposredno otroku.
Zato predlagamo, da se v sistem popolnoma brezplačnega toplega šolskega obroka vključi otroke iz vseh treh dohodkovnih razredov, ki spadajo v socialno ogroženo skupino.
Vlada in poslanci državnega zbora, ki so se izrekli proti predlogu zakona, najpogosteje izpostavljajo tri argumente proti omogočanju brezplačnih kosil najbolj socialno ogroženim otrokom, ki pa nimajo prave osnove:
Opozarjamo, da je dostop do toplega obroka za otroke še posebej pomemben:
Dostop do kosila ne sme biti odvisen od dobre volje posameznikov na šoli oziroma širše (ravnateljev, šolskih skladov, humanitarnih organizacij), temveč mora biti urejen sistemsko s ciljem zagotavljanja enakih možnosti vseh otrok.
Humanitarne organizacije pozivamo poslanke in poslance, da v najkrajšem možnem času omogočijo dostop do brezplačnih kosil vsem otrokom iz socialno ogroženih družin in s tem pomembno prispevajo k zmanjševanju stisk najranljivejših.
Anita Ogulin (ZPM Ljubljana Moste Polje), Tomaž Bergoč (UNICEF Slovenija), Milan Jakopovič (Petka za nasmeh), Tereza Novak (NFHOS)
Čeprav se počitnice morda zdijo že oddaljen spomin, so se zadnji otroci, ki so letovanje uživali tudi v z vašo pomočjo, z morja vrnili pred natanko tednom dni. Letovanja v drugačnem okolju in z novimi prijatelji so bila letos še posebej pomembna zato, ker so otroci mesece dolgo živeli le doma. In ni jih malo, za katere prav dom ni varno in zdravo okolje. Zdaj, ko po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova mora ostajati doma, znova opozarjamo, kako pomemben vlogo ima šola v življenju otrok.
Vsem strahovom in skrbem navkljub je večina humanitarnih organizacij uspela izpeljati tudi letošnje programe poletnih letovanj za otroke. Letos so bili spremembe okolja željni prav vsi, močno pa so odmik od domačega okolja potrebovali predvsem otroci, ki živijo v nespodbudnih okoljih, nasilju, pomanjkanju ali osamljenosti. Med počitnikarji so bili - tudi s pomočjo donacij naših poslušalcev - tudi otroci iz programa Botrstvo.
Poletne počitnice se počasi prevešajo v drugo polovico in marsikdo je že pomislil na novo šolsko leto, najbolj pa tisti, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti šolskih potrebščin oziroma to storijo zelo težko.
Starši z nižjimi prihodki se spopadajo s strahom, kako kupiti, še bolj pa kako napolniti šolske torbe. Opozarjajo, da kljub temu, da je šola brezplačna, še posebej letos, ob nenavadnem poteku leta, ostaja velik strošek. Šole omogočajo šolske sklade, vendar je ostalih šolskih potrebščin še vedno toliko, da jih nekateri svojim otrokom ne zmorejo nuditi. Nakup šolskih potrebščin bo konec poletja velika težava, ki je ne bo možno neopazno preložiti za kakšen mesec ali dva.
Med maturanti, ki so nestrpno čakali na današnje rezultate mature, je bila tudi Ana. Čeprav je zelo uspešna dijakinja brez učnih težav, je bilo šolsko leto, v katerem je končala splošno gimnazijo, tudi zanjo izjemno naporno. V družini je namreč šest otrok, zato je bilo šolanje na daljavo, vključno s pripravami na maturo, izjemno stresno. In še nikoli ni bil uspeh dijakov tako zelo odvisen od tega, v kakšnih razmerah in življenjskih okoliščinah živi njegova družina.
Počitniška letovanja so za mnoge otroke edina priložnost, da se v prijaznem vzdušju in okolju sprostijo, da uveljavijo svojo samostojnost in zanimanja. S pomočjo strokovnega vodstva se morda celo prvič počutijo sprejete in varne. Naučijo se vrednosti timskega sodelovanja, razvijajo prijateljstva in zaupanje vase ter s tem krepijo tudi zdravje. Socialnim in finančnim stiskam so se letos pridružile posledice epidemije. Poleg treh mesecev, ki so jih šolarji preživeli doma, mnogi v zelo nezdravih okoljih, je zdaj strah pred okužbami okrnil tudi nekatere programe. Je tveganje za okužbo večje kot tveganje, pred katerega so postavljeni, če ostajajo doma? To je danes naše glavno, ne pa edino vodilo. Mateja Brežan se je odpravila na Debeli rtič.
Pomanjkanje ustrezne računalniške opreme in veščin, kako jo uporabiti; premajhna stanovanja; življenje v revščini, z bolnimi starši, sorojenci, z ostarelimi sorodniki; pomanjkanje pomoči za tiste z učnimi in drugimi težavami so bili vsakdanjik številnih šolarjev in dijakov v minuli mesecih. Šolski sistem se v tako kratkem času vsem seveda ni mogel prilagoditi. Toda z dvema sogovornicama opozarjamo, da bi te probleme otrok pri načrtovanju naslednjega šolskega leta morali bolj upoštevati …
Šolsko leto, ki se končuje, je eno najbolj nenavadnih, izvedba pa izrazito odvisna od domačih razmer posameznega otroka. Težave s pomanjkanjem računalniške opreme so bile le manjši del stisk, ki so jih doživljali otroci. Večje so bile pri tistih, ki so pri delu potrebovali ogromno pomoči. Najmlajši sin naše sogovornice, ki sama živi s štirimi otroki, je hudo gibalno oviran, zelo slaboviden in potrebuje 24-urno pomoč. V osnovni šoli dobi vso potrebno pomoč, doma pa so vsa bremena šolanja padla na mamo, ki ima tudi sama hude zdravstvene težave. Pomagati je morala tudi hčerki s hudo disleksijo in diskalkulijo. Šolske obveznosti so jim dnevno vzele tudi več kot 12 ur in kot pravi mama, je bilo tako šolanje zanje izčrpavajoča in grozljiva izkušnja.
Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne aktivnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami.
Doba korone je bila velik naravni eksperiment, ki se je zgodil brez priprave in v katerem so se otroci z odpovedovanjem stikov in drugih življenjskih stalnic zelo prilagodili. Epidemija pa je razkrila številne ranljive skupine – pri otrocih so to tudi tisti iz socialno ranljivih okolij, tisti z anksioznimi motnjami in avtizmom, ki se s težavo vračajo v običajno življenje in družine z zelo zahtevnimi otroki. Za nekatere otroke je bilo tako nevzdržno, da so potrebovali tudi psihiatrično pomoč, značilnosti korona dobe opisuje vodja Službe za otroško psihiatrijo pri Pediatrični kliniki v Ljubljani dr. Marija Anderluh.
Dva in pol meseca pa sta na družinah, ki so že pred korona obdobjem težko živele, pustile še drugačne posledice. Ljudem v stiski so vseskozi pomagali tudi številni prostovoljci in nevladne organizacije, med njimi tudi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Družine so se zelo različno spopadale s pomanjkanjem osnovnega, z izgubo službe, morda celo vsega dohodka, s strahom pred prihodnostjo, pravi Monika Erjavec Bizjak, ki jim je bila s psihosocialno pomočjo preko telefona vseskozi na voljo. Zelo pomembno je bilo tudi, kako so bili urejeni družinski odnosi že pred krizo in kako so bili ljudje opremljeni za soočanje z različnimi stiskami. Vsi, ki bi želeli prispevati v sklad Botrstva za pomoč otrokom, lahko to storite s poslanim SMS s ključno besedo BOTER5 na 1919 in v sklad programa Botrstvo prispevate 5 eur. Če bi želeli nameniti več, lahko to storite z nakazilom, pri tem uporabite spodnje podatke.
Po dijakih zadnjih letnikov in šolarjih prve triade so se danes v šole vrnili še devetošolci. Za njimi je devet tednov šolanja oz. poskusov šolanja na domu. Vsekakor je bil to čas, ko so brez ustrezne podpore in pomoči strokovnih služb ostali tisti, ki jo najbolj potrebujejo. To sicer lahko dobijo pri različnih organizacijah, tudi takih, ki delujejo znotraj Centrov za socialno delo in delujejo na več kot tridesetih lokacijah po vsej Sloveniji.
Dva meseca učenja od doma bosta za večino otrok najbrž kmalu le zanimiv spomin na nenavaden družinski čas. Za otroke, ki jim šola ali dijaški dom pomenita pobeg od stisk, nespodbudnih domačih razmer, razpadlih družinskih odnosov, strahu, kričanja in pomanjkanja najosnovnejšega, pa je bila to dolga in boleča doba, ki je znova razgalila, v kako drugačnih razmerah živijo otroci in kako ključne so te v času šolanja na daljavo.
Med dejavnostmi, ki jih večgeneracijski centri po vsej Sloveniji nudijo mlajšim obiskovalcem, je vseskozi tudi učna pomoč. Tudi, ko je pouk še potekal normalno, je z razumevanjem snovi, zbranostjo, učnimi strategijami, motivacijo imelo težave veliko otrok. Mnogim starši ali sorojenci ne morejo pomagati, številni si ne morejo privoščiti plačane pomoči inštruktorjev in bi brez pomoči prostovoljcev težko zmogli šolske obveznosti. Zdaj, ko se je pouk popolnoma preselil med domače stene, pa so ti otroci ostali tudi brez pomoči učiteljev, specialnih pedagogov, psihologov in seveda tudi vrstnikov. Med številnimi prostovoljci, ki nudijo pomoč, so tudi prostovoljci, ki pomagajo otrokom iz VGC Skupna točka v Ljubljani. Jana Vidic se je pogovarjala z Estero Popovič, vodjo učne pomoči in drugih dejavnosti v Večgeneracijskem centru Ljubljana.
Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje pri svojem delu z otroki in mladostniki že dalj časa opozarjajo na razslojenost šolarjev in dijakov v slovenskih šolah. V Sloveniji ogromno otrok in mladostnikov živi v premajhnih in neprimernih stanovanjih, nekateri nimajo niti svoje postelje, kaj šele svoje sobe. Mnogim otrokom in mladostnikom so šole in dijaški domovi pomenili edini odmik od nevzdržnih domačih razmer, nasilja in pomanjkanja ter lakote. Prav tako so jim pomenili edino možnost za učenje in učno pomoč. Trenutna epidemija COVID-19 je stisko teh otrok in mladostnikov še poglobila.
Zadnje tedne je precejšen del naših dejavnosti, delo, izobraževanje in tudi prosti čas, povezan s spletom, ki nam vse to tudi omogoča. Brez nove tehnologije ne gre, še posebno v teh časih, a ločiti moramo med delom ob pomoči nove tehnologije in zabavo, ki lahko tudi zasvoji. Miha Kramli je terapevt in vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici, v katerem obravnavajo tudi nekemične zasvojenosti, torej odvisnike od interneta, iger, spletnih omrežij. Te dni terapij ne izvajajo, a vseeno ljudje iščejo pomoč po telefonu, saj ta položaj, v katerem smo, lahko osvetli prav nekemične zasvojenosti tudi pri otrocih in mladostnikih. Spletni test, s katerim lahko preverite, ali so vaši otroci po malem že zasvojeni z videoigricami, so pripravili v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT, v katerem so svoje svetovanje in informiranje preselili na splet in so tako še vedno na voljo za svetovanje in pomoč.
Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, mag. Darja Kuzmanič Korva.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Najstnica Manca je zelo uspešna, nadarjena in prizadevna dijakinja z jasnimi življenjskimi cilji. In dobra izobrazba je med pomembnejšimi. Zato je iz malega kraja odšla na šolanje v precej oddaljeno mesto, pri čemer jo je mama vseskozi podpirala, čeprav sta že takrat živeli v hudi finančni stiski. In ta se je od takrat le še poglobila. Mančina zgodba sodi med tiste, ki dokazujejo, da doseganje življenjskih ciljev še zdaleč ni odvisno le od volje in prizadevnosti, pač pa so pogosto odločilne življenjske okoliščine. Po nedavni poplavi v stanovanju z mamo kljub varčevanju in hrani iz humanitarnih paketov sami ne zmoreta več. Če želite na kakršen koli način pomagati Manci, napotke najdete na https://val202.rtvslo.si/2020/02/mancina_zgodba/. Hvala, ker pomagate.
Natanko osem let bo minilo ta teden, odkar na Valu 202 vsak ponedeljek opozarjamo na problem revščine, socialne razslojenosti ter na možne rešitve in nudenje pomoči. Čeprav so nekatere težave univerzalne, smo bili pri naši podpori programu Botrstvo osredotočeni predvsem na otroke in družine. Letos pa bomo del naše pozornosti namenili tudi starostnikom. S pomočjo prostovoljcev iz mariborskega dobrodelnega društva Humanitarček, ki so na težave revnih starostnikov konec lanskega leta opozorili s serijo njihovih pretresljivih osebnih zgodb, zbranih v projketu Vida, bomo vsak mesec opozarjali na sistemske težave. A tudi na to, kako lahko vsakdo od nas vsaj nekoliko pomaga starostnikom v stiski. Pri Humanitarčku so namreč pripravili posebno spletno stran s konkretnimi nasveti, informacijami in povezavami, ki lahko koristijo tistim, ki pomoč potrebujejo, seveda ali predvsem pa tistim, ki bi jim radi učinkovito pomagali. V pogovoru z Ireno Kodrič Cizerl podrobnosti pojasnjuje predsednica društva Ninna Kozorog.
Neveljaven email naslov