Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8.200 otrok. Donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov.
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8200 otrok; donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov
“Botrstvo je veliko več, kot si ljudje predstavljajo, saj otroke vseskozi spremljamo in tudi poskrbimo, da se sredstva res porabijo za dobrobit otrok,” na začetku pojasni Tina Kočar, koordinatorka projekta, ki je do danes pomagal skoraj 8200 otrokom iz res vse države. Za to je poskrbelo 7149 botrov, med njimi tudi taki, ki ga podpirajo celo iz tujine, tudi z drugih celin. Pred natančno petimi leti, preden je takrat malo znan projekt z vsakotedenskimi oddajami medijsko podprl Val 202, je svojega botra imelo 211 otrok, po objavah prvih zgodb se je število skokovito povečalo. Trenutno za več kot 5100 vključenih otrok skrbi nekaj več kot 4400 botrov.
Za prav vsakega od otrok vodijo skrbno evidenco, ki od trenutka vključitve skuša otroku pomagati na kar največ področjih: začne se z vlogo, pojasnjuje Matija, ob še eni Tini in Sabini edini moški del četverice, ki vsakodnevno sodeluje pri projektu: “Vloga mora biti popolna, kar pomeni, da mora poleg odločbe Centra za socialno delo vsebovati še podrobnejši opis družinskih razmer. Predlagatelj, ki je lahko le uradna verodostojna institucija, ki pozna razmere, v katerih otrok živi, in jamči za te podatke, pa mora dodati še opis otrokovih talentov, želja, potreb, kaj mu je v šoli všeč …”
Na ta način lahko natančno izvedo, kam bi otroka še lahko vključili, kako bi mu lahko pomagali: “Te podatke hranimo v posebnih bazah zato, da vemo, komu še morda lahko pomagamo s kakšnimi donacijami opreme, kdo si želi v kak šport, kdo potrebuje glasbila. Včasih se tudi zgodi, da dobimo kakšne vstopnice za koncerte ali športne prireditve in lahko s pomočjo baz poiščemo tiste, ki bi jim ogled takega dogodka veliko pomenil,” doda še ena Tina.
Z vsemi prispelimi popolnimi vlogami, s katerimi je otrok prvič predlagan v Botrstvo, posebna komisija opravi neke vrste triažo in jih glede na nujnost pomoči razdeli v tri skupine, tako da prvi pomoč dobijo tisti, pri katerih se res mudi, kakšen mesec, dva ob pomanjkanju botrov pa tudi tri pa počakajo tisti, ki jih čakanje ne zaznamuje tako usodno, v tem procesu pa so posebej pozorni, ali lahko pomagajo tudi družini kot celoti, pojasni Sabina: “Velikokrat prav zato spet pokličemo predlagatelje in družino, da s pogovorom dobimo še kakšno informacijo in jih opozorimo na pomoč, za katero morda še niso zaprosili. Ponudimo jim pravno svetovanje, psihosocialno pomoč, želimo jim pomagati celostno, da se lahko družina sama čim prej postavi na lastne noge.”
Komunikacije med predlagatelji, ki so po večini šole, centri za socialno delo, a tudi vrtci, zdravniki, pa tudi druga humanitarna društva, je res ogromno, saj dnevno na sedež botrstva prihaja v povprečju 40 vlog za prvo vključitev oz. za podaljšanje Botrstva. In noben otrok ni le številka.
A ne glede na možno večplastno pomoč, sredstva botra, ki gredo otroku, ostajajo osnova, podarja Matija: “Ves denar, ki ga botri nakažejo, je prenakazan in porabljen za otrokovo dobrobit. Stroški, ki ob tem nastajajo in so v letu 2016 znašali le 5,03 odstotka celotnih prihodkov, se krijejo iz posebnega, ločenega botrskega sklada. Posebej bi poudaril, da so res vsa sredstva porabljena za otroka: lahko jih prejema neposredno, denimo klub ali šola, lahko pa tudi starši. A v tem primeru morajo starši s plačanimi računi oz. položnicami dokazovati, za kaj je bil denar porabljen. V najslabšem primeru sta to seveda hrana in osnovno preživetje, sicer pa gre za potrebščine, šolske in obšolske dejavnosti.”
Dokazovanje upravičenosti porabe sredstev, kadar jih prejemajo starši, poteka vse leto, enkrat na leto pa mora predlagatelj vlogo obnoviti oz. podaljšati. Ob tem je obvezna ne le odločba CSD, ki jo ta izda ob preverjanju podatkov o družini iz več kot 40 baz, pač pa tudi potrdilo verodostojnega predlagatelja, ki jamči za podatke in družinske razmere res pozna. Vse skupaj oblikuje najbrž najvišjo možno zaščito pred zlorabami in zagotavlja, do so v projekt res vključeni otroci, ki pomoč potrebujejo. In tudi s takim sistemom delovanja je Botrstvo izjemen humanitarni projekt. Posebnost pa je še nekaj: poleg rednega nakazila lahko botri za varovance pripravijo tudi pakete, decembra je bilo prek nas tako obdarjenih več kot 550 otrok. Če boter želi, pojasni Tina, lahko pri ZPM Moste Polje dobi tudi podatke o tem, ali otrok potrebuje pomoč pri plačilu kakšnih izrednih stroškov, rednih šolskih dejavnosti, letovanj, lahko izve mesec rojstva, če bi ga želel obdariti s paketom: “Pri tem pa opozarjamo, da paketov nikoli ne odpiramo, zato je zelo pomembno, da botri na paket napišejo svojo referenčno številko, ki so jo dobili ob vpisu in je zapisana tudi na položnici. Le tako lahko paket dostavimo v res prave roke.”
A pošta je tudi tukaj dvosmerna: “Posredujemo tudi zahvalna pisma, ki jih varovanci pošiljajo svojim botrom, v katerih se zahvalijo in s katerimi vidimo, kako teh 30 evrov, ki morda komu nič ne pomenijo, zanje pomenijo ves svet, ker jim odpirajo vrata do dejavnosti in do enakovrednosti z vrstniki.”
A ne glede na to, kako intenzivno morda komunicirata boter in družina, ZPM Moste Polje ostaja nujen vmesnik in vsa leta delovanja so dokazala, da je takšna anonimnost za botra in družino vendarle najboljša odločitev, je jasna koordinatorka projekta: “Pogosto se srečamo z željo botra, da bi se srečal z družino, česar se družine pogosto ustrašijo. Spoštujemo njihovo odločitev in jih ne želimo spravljati v še večjo stisko, ker so bili zaradi revščine že tolikokrat stigmatizirani. Postali so profesionalci v skrivanju stiske med štirimi stenami, pogosto tudi sebi ne želijo priznati, kaj se jim dogaja. Zato prosimo botre za razumevanje: nikakor ne gre za to, da si družina ne želi spoznati človeka, ki mu je neskončno hvaležna, pač pa se ne more soočati s tem, da mora o svoji stiski še nekomu govoriti.”
Kljub temu pa nadzorniki Botrstva za prav vsakega otroka lahko kadar koli preverijo, kaj se je s sredstvi zares dogajalo, saj je v bazah shranjeno sleherno vplačilo in prenakazilo med celotnim botrstvom. Ob tem pa se ekipa Botrstva zelo zaveda občutljivosti vseh zbranih podatkov, dostop do njih imajo le štirje ljudje, ki so opravili tudi potrebna izobraževanja za delo s takšno dokumentacijo.
Ob tem je treba znova in vsakič povedati, da so vsa sredstva, ki jih boter nakaže otroku, prav tako pa vsa sredstva, ki jih poslušalci donirajo družinam, predstavljenim v zgodbah na Valu 202, in vsa donirana z SMS-sporočili, v celoti in do zadnjega centa porabljena za namen, za katerega so jih ljudje ali podjetja darovali. Stroški, ki v projektu s pet tisoč vključenih otrok, deset tisoč mesečnih nakazil in prenakazil, nujno nastajajo, se krijejo iz posebnega Botrskega sklada, v katerega se stekajo tudi sredstva donatorjev meseca, katerih imena v programu Vala 202 lahko slišite v kratkih spotih. V petih letih se je z njihovo pomočjo zbralo več kot 550.000 sredstev, namenjenih tudi temu, da otrok nikoli ne občuti, ali je njegov boter morda tisti mesec pozabil plačati pričakovani znesek, saj se sredstva založijo prav iz tega sklada. Omogočajo pa tudi delovanje dijaškega sklada ter podporo nadarjenim športnikom in umetnikom.
V vseh letih delovanja je bilo v Botrstvu doslej zbranih 9,2 milijona evrov sredstev, ki so jih prispevali botri in številni donatorji, botrstva brez njih ne bi bilo: “Projekta ne bi bilo brez dobrih ljudi, ki se najbrž niti ne zavedajo, koliko dobrega so storili z donirano finančno ali materialno pomočjo. Mi smo tem ljudem gledali v oči in vemo, koliko jim pomeni. Zato res iskrena hvala vsem, ki so kadar koli pomagali.”
Hvala vsem tudi v imenu Vala 202, hvala za zaupanje tudi v naše delo, le vsi skupaj namreč pripomoremo tudi k srečnim razpletom: “Najlepše od vsega je, ko dobimo klic ali sporočilo od družine, da se je njihov položaj izboljšal. In da bodo odslej zmogli sami!”
546 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8.200 otrok. Donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov.
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8200 otrok; donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov
“Botrstvo je veliko več, kot si ljudje predstavljajo, saj otroke vseskozi spremljamo in tudi poskrbimo, da se sredstva res porabijo za dobrobit otrok,” na začetku pojasni Tina Kočar, koordinatorka projekta, ki je do danes pomagal skoraj 8200 otrokom iz res vse države. Za to je poskrbelo 7149 botrov, med njimi tudi taki, ki ga podpirajo celo iz tujine, tudi z drugih celin. Pred natančno petimi leti, preden je takrat malo znan projekt z vsakotedenskimi oddajami medijsko podprl Val 202, je svojega botra imelo 211 otrok, po objavah prvih zgodb se je število skokovito povečalo. Trenutno za več kot 5100 vključenih otrok skrbi nekaj več kot 4400 botrov.
Za prav vsakega od otrok vodijo skrbno evidenco, ki od trenutka vključitve skuša otroku pomagati na kar največ področjih: začne se z vlogo, pojasnjuje Matija, ob še eni Tini in Sabini edini moški del četverice, ki vsakodnevno sodeluje pri projektu: “Vloga mora biti popolna, kar pomeni, da mora poleg odločbe Centra za socialno delo vsebovati še podrobnejši opis družinskih razmer. Predlagatelj, ki je lahko le uradna verodostojna institucija, ki pozna razmere, v katerih otrok živi, in jamči za te podatke, pa mora dodati še opis otrokovih talentov, želja, potreb, kaj mu je v šoli všeč …”
Na ta način lahko natančno izvedo, kam bi otroka še lahko vključili, kako bi mu lahko pomagali: “Te podatke hranimo v posebnih bazah zato, da vemo, komu še morda lahko pomagamo s kakšnimi donacijami opreme, kdo si želi v kak šport, kdo potrebuje glasbila. Včasih se tudi zgodi, da dobimo kakšne vstopnice za koncerte ali športne prireditve in lahko s pomočjo baz poiščemo tiste, ki bi jim ogled takega dogodka veliko pomenil,” doda še ena Tina.
Z vsemi prispelimi popolnimi vlogami, s katerimi je otrok prvič predlagan v Botrstvo, posebna komisija opravi neke vrste triažo in jih glede na nujnost pomoči razdeli v tri skupine, tako da prvi pomoč dobijo tisti, pri katerih se res mudi, kakšen mesec, dva ob pomanjkanju botrov pa tudi tri pa počakajo tisti, ki jih čakanje ne zaznamuje tako usodno, v tem procesu pa so posebej pozorni, ali lahko pomagajo tudi družini kot celoti, pojasni Sabina: “Velikokrat prav zato spet pokličemo predlagatelje in družino, da s pogovorom dobimo še kakšno informacijo in jih opozorimo na pomoč, za katero morda še niso zaprosili. Ponudimo jim pravno svetovanje, psihosocialno pomoč, želimo jim pomagati celostno, da se lahko družina sama čim prej postavi na lastne noge.”
Komunikacije med predlagatelji, ki so po večini šole, centri za socialno delo, a tudi vrtci, zdravniki, pa tudi druga humanitarna društva, je res ogromno, saj dnevno na sedež botrstva prihaja v povprečju 40 vlog za prvo vključitev oz. za podaljšanje Botrstva. In noben otrok ni le številka.
A ne glede na možno večplastno pomoč, sredstva botra, ki gredo otroku, ostajajo osnova, podarja Matija: “Ves denar, ki ga botri nakažejo, je prenakazan in porabljen za otrokovo dobrobit. Stroški, ki ob tem nastajajo in so v letu 2016 znašali le 5,03 odstotka celotnih prihodkov, se krijejo iz posebnega, ločenega botrskega sklada. Posebej bi poudaril, da so res vsa sredstva porabljena za otroka: lahko jih prejema neposredno, denimo klub ali šola, lahko pa tudi starši. A v tem primeru morajo starši s plačanimi računi oz. položnicami dokazovati, za kaj je bil denar porabljen. V najslabšem primeru sta to seveda hrana in osnovno preživetje, sicer pa gre za potrebščine, šolske in obšolske dejavnosti.”
Dokazovanje upravičenosti porabe sredstev, kadar jih prejemajo starši, poteka vse leto, enkrat na leto pa mora predlagatelj vlogo obnoviti oz. podaljšati. Ob tem je obvezna ne le odločba CSD, ki jo ta izda ob preverjanju podatkov o družini iz več kot 40 baz, pač pa tudi potrdilo verodostojnega predlagatelja, ki jamči za podatke in družinske razmere res pozna. Vse skupaj oblikuje najbrž najvišjo možno zaščito pred zlorabami in zagotavlja, do so v projekt res vključeni otroci, ki pomoč potrebujejo. In tudi s takim sistemom delovanja je Botrstvo izjemen humanitarni projekt. Posebnost pa je še nekaj: poleg rednega nakazila lahko botri za varovance pripravijo tudi pakete, decembra je bilo prek nas tako obdarjenih več kot 550 otrok. Če boter želi, pojasni Tina, lahko pri ZPM Moste Polje dobi tudi podatke o tem, ali otrok potrebuje pomoč pri plačilu kakšnih izrednih stroškov, rednih šolskih dejavnosti, letovanj, lahko izve mesec rojstva, če bi ga želel obdariti s paketom: “Pri tem pa opozarjamo, da paketov nikoli ne odpiramo, zato je zelo pomembno, da botri na paket napišejo svojo referenčno številko, ki so jo dobili ob vpisu in je zapisana tudi na položnici. Le tako lahko paket dostavimo v res prave roke.”
A pošta je tudi tukaj dvosmerna: “Posredujemo tudi zahvalna pisma, ki jih varovanci pošiljajo svojim botrom, v katerih se zahvalijo in s katerimi vidimo, kako teh 30 evrov, ki morda komu nič ne pomenijo, zanje pomenijo ves svet, ker jim odpirajo vrata do dejavnosti in do enakovrednosti z vrstniki.”
A ne glede na to, kako intenzivno morda komunicirata boter in družina, ZPM Moste Polje ostaja nujen vmesnik in vsa leta delovanja so dokazala, da je takšna anonimnost za botra in družino vendarle najboljša odločitev, je jasna koordinatorka projekta: “Pogosto se srečamo z željo botra, da bi se srečal z družino, česar se družine pogosto ustrašijo. Spoštujemo njihovo odločitev in jih ne želimo spravljati v še večjo stisko, ker so bili zaradi revščine že tolikokrat stigmatizirani. Postali so profesionalci v skrivanju stiske med štirimi stenami, pogosto tudi sebi ne želijo priznati, kaj se jim dogaja. Zato prosimo botre za razumevanje: nikakor ne gre za to, da si družina ne želi spoznati človeka, ki mu je neskončno hvaležna, pač pa se ne more soočati s tem, da mora o svoji stiski še nekomu govoriti.”
Kljub temu pa nadzorniki Botrstva za prav vsakega otroka lahko kadar koli preverijo, kaj se je s sredstvi zares dogajalo, saj je v bazah shranjeno sleherno vplačilo in prenakazilo med celotnim botrstvom. Ob tem pa se ekipa Botrstva zelo zaveda občutljivosti vseh zbranih podatkov, dostop do njih imajo le štirje ljudje, ki so opravili tudi potrebna izobraževanja za delo s takšno dokumentacijo.
Ob tem je treba znova in vsakič povedati, da so vsa sredstva, ki jih boter nakaže otroku, prav tako pa vsa sredstva, ki jih poslušalci donirajo družinam, predstavljenim v zgodbah na Valu 202, in vsa donirana z SMS-sporočili, v celoti in do zadnjega centa porabljena za namen, za katerega so jih ljudje ali podjetja darovali. Stroški, ki v projektu s pet tisoč vključenih otrok, deset tisoč mesečnih nakazil in prenakazil, nujno nastajajo, se krijejo iz posebnega Botrskega sklada, v katerega se stekajo tudi sredstva donatorjev meseca, katerih imena v programu Vala 202 lahko slišite v kratkih spotih. V petih letih se je z njihovo pomočjo zbralo več kot 550.000 sredstev, namenjenih tudi temu, da otrok nikoli ne občuti, ali je njegov boter morda tisti mesec pozabil plačati pričakovani znesek, saj se sredstva založijo prav iz tega sklada. Omogočajo pa tudi delovanje dijaškega sklada ter podporo nadarjenim športnikom in umetnikom.
V vseh letih delovanja je bilo v Botrstvu doslej zbranih 9,2 milijona evrov sredstev, ki so jih prispevali botri in številni donatorji, botrstva brez njih ne bi bilo: “Projekta ne bi bilo brez dobrih ljudi, ki se najbrž niti ne zavedajo, koliko dobrega so storili z donirano finančno ali materialno pomočjo. Mi smo tem ljudem gledali v oči in vemo, koliko jim pomeni. Zato res iskrena hvala vsem, ki so kadar koli pomagali.”
Hvala vsem tudi v imenu Vala 202, hvala za zaupanje tudi v naše delo, le vsi skupaj namreč pripomoremo tudi k srečnim razpletom: “Najlepše od vsega je, ko dobimo klic ali sporočilo od družine, da se je njihov položaj izboljšal. In da bodo odslej zmogli sami!”
Epidemijo revnih delavcev v kulturniških in kreativnih dejavnostih zakriva podpora bližnjih
Brezposelnost v Sloveniji zadnje mesece statistično dosega najnižje stopnje, brezposelnih je rekordno malo ljudi. Toda zaposlenost hkrati ni več zagotovilo normalnega preživetja. To dokazujeta tako podatek, da skoraj dve tretjini zaposlenih zasluži manj od povprečne slovenske plače in kot tudi pričevanja humanitarnih organizacij, da je med prosilci za pomoč večina zaposlenih. Deloma lahko to pripišemo nizkim plačam, vse višjim cenam življenjskih stroškov in tudi nepremičnin, deloma pa tudi temu, da nezanesljive, prekarne in nestandardne oblike zaposlitve, vključno s samozaposlitvijo, nikakor niso več varovalka pred revščino.
Odmevni primeri med vrstniškega nasilja v osnovnih šolah v zadnjih tednih, v enem je prišlo tudi do poškodb s kladivom, strokovnjakov ne presenečajo. Nasilja, nestrpnosti in zmanjšane empatije v šolah po skoraj dveh letih epidemičnih ukrepov, ki so otroke osamili za dolge tedne, v šolah zaznavajo vse več. Kaj sproža tako nasilje, kako ga razumeti in kako otrokom pomagati?
Na ljubljanski Gimnaziji Moste so dijaki na pobudo in pod vodstvom profesorice angleščine Damijane Mihić pred desetletjem prvič kolektivno botrovali otroku iz programa Botrstvo. Tradicije niso prekinili, letos so botri dijaki treh razredov, že nekaj let pa so botri tudi profesorji. Kakšna spoznanja in priložnosti za razmisleke o revščini in družbi je to prineslo dijakom ter koliko je revščina še stigma, sta razmišljali z dijakinjo 2. letnika Saro Ivanc.
Med zgodbami, ki smo jih predstavili v prvem letu naše podpore programu Botrstvo, je bila tudi zgodba takrat 9-letnega Tilna in njegovih dveh bratcev. Po ločitvi so z mamo, ki je izgubila službo, živeli v najemu, ki ga niso mogli plačevati, zato so jim v mrzlem stanovanju že odklopili pitno vodo, večkrat so bili brez hrane, brez šolskih kosil, fantje so morali opustiti vse dejavnosti, ki so jih veselile, nato pa so prav vse imetje izgubili v požaru. Pomoč, ki ste jo takrat zbrali poslušalci, je bila neprecenljiva, omogočila jim je nov začetek in upanje, da je vsemu navkljub mogoče doseči svoje sanje. Tilen jih je: jeseni je na sprejemnih izpitih dosegel vse točke in se vpisal na želen študij. Njegova mama se je zato znova želela zahvaliti vsem, ki so jim takrat omogočili, da niso potonili:
Leto 2022 je bilo za ekipo ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, zelo zahtevno, a tudi polno lepih zgodb. Kaj bo sodelavcem, ki so nepogrešljivi del pomoči družinam, ostalo najbolj v spominu, kakšne so njihove želje in voščila za 2023?
Skupaj z ZPM Ljubljana Moste polje polnimo 11 leto sodelovanja in podpore Vala 202 programu Botrstvo v Slovenije. To pa je od samih začetkov povezano tudi z akcijo Ime leta, kjer smo letos že dvajsetič dobili ime tistega, ki je leto najbolj zaznamoval. Kaj letošnji kandidati, Imena mesecev, ki so med seboj izbrala Ime leta, menijo o Botrstvu in kaj o solidarnosti v družbi, smo jih povprašali na četrtkovi sklepni prireditvi na ljubljanskem gradu.
Botrstvo v Sloveniji je v vseh 12 letih delovanja pomagalo več kot 12.000 otrokom in mladostnikom v stiski iz vse Slovenije. V program je trenutno vključenih 6224 otrok in mladostnikov. Trenutno v Botrstvu sodeluje 5656 botrov. V vseh letih delovanja je otrokom pomagalo preko 9500 botrov. Do sedaj je bilo zbranih 27.881.427,53 EUR. Hvala vsem, ki pomagate!
"Včasih se mi zdi, da le opazujem, kako nekdo piše to zgodbo in si mislim, ne, kaj takega sploh ni mogoče," pravi 22-letna študentka Eva o tragediji, ki ju je s sestrico Mio doletela letos, ko sta v le treh mesecih ostali najprej brez očeta in nato še brez mame.
Vsem lučkam, okrasitvam in vsiljivim oglasom navkljub – ali pa prav zaradi vsega naštetega – je december za mnoge najtežji mesec v letu. Še posebej, ko so v družini otroci, že dolgo prikrajšani tudi za zelo osnovne stvari. Kaj šele za bogate praznične obdaritve in doživetja. Naša sogovornica je pred meseci svoje življenje morala postaviti na novo in začeti skorajda iz nič, tudi finančno. Pomoč Botrstva in projekta Čarobna zima zato njej in otrokom v teh dneh omogoča skupna doživetja.
Služba, niti 8-urna, kaj šele za skrajšani delovni čas, že zelo dolgo ne zagotavlja vsaj znosnega preživetja. Še posebej, če bi s plačo pod minimalno morala preživeti mama in najstnik. V predprazničnem času je zavedanje, da otroku ne moreš omogočiti prav ničesar, še toliko težje.
Prva adventna nedelja je bila včeraj, z njo se simbolično začenja predpraznični čas in tudi čas, ko številne humanitarne organizacije pripravljajo še dodatne akcije, ki bi olajšal stiske in polepšal te, za marsikoga morda najtežje dni v letu. Akcij je veliko, poiščete jih lahko na spletu ali v vaši okolici, mi opozarjamo na tiste, ki so lahko v pomoč družinam in otrokom iz programa Botrstvo.
V prihajajočih tednih se bodo zvrstile številne dobrodelne prireditve in akcije in med tistimi, ki so že vrsto let povezane z našo RTV hišo je tudi 32. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE. To sredo ga skupaj s Slovensko karitas in Radiem Ognjišče pripravlja nacionalna televizija, prenos pa bo tudi na Prvem programu našega radia. Koncert, ki je del tedna dobrodelnosti, je le eden v nizu dogodkov in oddaj, ki na RTV Slovenija že desetletja pripomorejo k razumevanju raznolikih stisk tistih, ki potrebujejo pomoč. Na nekatere prireditve in oddaje, ki so pomagale zbirati pomoč in širiti duh medsebojne pomoč in solidarnosti, vas v naslednjih minutah spomnimo v oddaji, ki jo že več kot 10 let pripravljamo v podporo programu Botrstvo. In ki je pripomogla, da je bilo za pomoč otrokom v stiski doslej zbranih že skoraj 28. milijonov evrov. Tudi to je poslanstvo RTV.
Bremena šolanja na daljavo učenci nosijo še danes, toliko bolj otroci priseljenci. Nekateri so se v šole vključevali ravno v obdobju zaprtja, ostali so brez socialne mreže, s tem pa tudi možnosti, da bi ob pouku bogatili besedišče še z vrstniki, tako med odmori kot dejavnostmi. Zato je za te otroke, pa tudi njihove starše še kako pomembna širša socialna vključenost, meni svetovalna delavka Nika Rudež, ki na Osnovni šoli Koper izvaja dodatne ure slovenskega jezika. Na šoli so minuli konec tedna organizirali tudi prvi tabor za otroke priseljence.
Po raziskavi merjenja indeksa enakosti spolov se Slovenija uvršča na 12. mesto med članicami EU, na vrhu lestvice pa so spet nordijske države.
Kako se mladi spominjajo karantene dve leti po tem, ko so bili zaprti med štiri stene svoje sobe?
19 slovenskih nevladnih organizacij, ki delujejo za osebe in z osebami z izkušnjo revščine in izključenosti, je tudi letos pripravilo poročilo o revščini v Sloveniji. To poročilo je sestavni del letnega poročila, ki ga 31 nacionalnih mrež in 13 evropskih organizacij pripravi v okviru Evropske mrežo za boj proti revščini (EAPN). Tudi letošnje poročilo je pokazalo številne sistemske pomanjkljivosti na katere nevladniki opozarjajo že vsaj desetletje. Tem se zdaj pridružuje vse večji problem revnih zaposlenih in pa skokovito naraščanje težav z nasiljem in z duševnim zdravjem. Podrobneje s predstavnikom slovenske EAPN, Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice
Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlosko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.
Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlovsko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.
Kar polovica vseh duševnih motenj se začne že do 14. leta in kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti, zato je normalizacija teme duševnega zdravja med mladimi, pa tudi na splošno, ključnega pomena. Če so namreč stiske prepoznane in priznane pravočasno, če o njih lahko govorijo, če dobijo pravočasno pomoč in tisti, ki to potrebujejo, tudi ustrezno zdravljenje, je porast duševnih motenj mogoče preprečiti: Če ne, bo epidemija duševnih stisk in motenj tudi za mlade dolgoročno bistveno usodnejša kot je bila epidemija koronavirusne bolezni.
Neveljaven email naslov