Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8.200 otrok. Donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov.
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8200 otrok; donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov
“Botrstvo je veliko več, kot si ljudje predstavljajo, saj otroke vseskozi spremljamo in tudi poskrbimo, da se sredstva res porabijo za dobrobit otrok,” na začetku pojasni Tina Kočar, koordinatorka projekta, ki je do danes pomagal skoraj 8200 otrokom iz res vse države. Za to je poskrbelo 7149 botrov, med njimi tudi taki, ki ga podpirajo celo iz tujine, tudi z drugih celin. Pred natančno petimi leti, preden je takrat malo znan projekt z vsakotedenskimi oddajami medijsko podprl Val 202, je svojega botra imelo 211 otrok, po objavah prvih zgodb se je število skokovito povečalo. Trenutno za več kot 5100 vključenih otrok skrbi nekaj več kot 4400 botrov.
Za prav vsakega od otrok vodijo skrbno evidenco, ki od trenutka vključitve skuša otroku pomagati na kar največ področjih: začne se z vlogo, pojasnjuje Matija, ob še eni Tini in Sabini edini moški del četverice, ki vsakodnevno sodeluje pri projektu: “Vloga mora biti popolna, kar pomeni, da mora poleg odločbe Centra za socialno delo vsebovati še podrobnejši opis družinskih razmer. Predlagatelj, ki je lahko le uradna verodostojna institucija, ki pozna razmere, v katerih otrok živi, in jamči za te podatke, pa mora dodati še opis otrokovih talentov, želja, potreb, kaj mu je v šoli všeč …”
Na ta način lahko natančno izvedo, kam bi otroka še lahko vključili, kako bi mu lahko pomagali: “Te podatke hranimo v posebnih bazah zato, da vemo, komu še morda lahko pomagamo s kakšnimi donacijami opreme, kdo si želi v kak šport, kdo potrebuje glasbila. Včasih se tudi zgodi, da dobimo kakšne vstopnice za koncerte ali športne prireditve in lahko s pomočjo baz poiščemo tiste, ki bi jim ogled takega dogodka veliko pomenil,” doda še ena Tina.
Z vsemi prispelimi popolnimi vlogami, s katerimi je otrok prvič predlagan v Botrstvo, posebna komisija opravi neke vrste triažo in jih glede na nujnost pomoči razdeli v tri skupine, tako da prvi pomoč dobijo tisti, pri katerih se res mudi, kakšen mesec, dva ob pomanjkanju botrov pa tudi tri pa počakajo tisti, ki jih čakanje ne zaznamuje tako usodno, v tem procesu pa so posebej pozorni, ali lahko pomagajo tudi družini kot celoti, pojasni Sabina: “Velikokrat prav zato spet pokličemo predlagatelje in družino, da s pogovorom dobimo še kakšno informacijo in jih opozorimo na pomoč, za katero morda še niso zaprosili. Ponudimo jim pravno svetovanje, psihosocialno pomoč, želimo jim pomagati celostno, da se lahko družina sama čim prej postavi na lastne noge.”
Komunikacije med predlagatelji, ki so po večini šole, centri za socialno delo, a tudi vrtci, zdravniki, pa tudi druga humanitarna društva, je res ogromno, saj dnevno na sedež botrstva prihaja v povprečju 40 vlog za prvo vključitev oz. za podaljšanje Botrstva. In noben otrok ni le številka.
A ne glede na možno večplastno pomoč, sredstva botra, ki gredo otroku, ostajajo osnova, podarja Matija: “Ves denar, ki ga botri nakažejo, je prenakazan in porabljen za otrokovo dobrobit. Stroški, ki ob tem nastajajo in so v letu 2016 znašali le 5,03 odstotka celotnih prihodkov, se krijejo iz posebnega, ločenega botrskega sklada. Posebej bi poudaril, da so res vsa sredstva porabljena za otroka: lahko jih prejema neposredno, denimo klub ali šola, lahko pa tudi starši. A v tem primeru morajo starši s plačanimi računi oz. položnicami dokazovati, za kaj je bil denar porabljen. V najslabšem primeru sta to seveda hrana in osnovno preživetje, sicer pa gre za potrebščine, šolske in obšolske dejavnosti.”
Dokazovanje upravičenosti porabe sredstev, kadar jih prejemajo starši, poteka vse leto, enkrat na leto pa mora predlagatelj vlogo obnoviti oz. podaljšati. Ob tem je obvezna ne le odločba CSD, ki jo ta izda ob preverjanju podatkov o družini iz več kot 40 baz, pač pa tudi potrdilo verodostojnega predlagatelja, ki jamči za podatke in družinske razmere res pozna. Vse skupaj oblikuje najbrž najvišjo možno zaščito pred zlorabami in zagotavlja, do so v projekt res vključeni otroci, ki pomoč potrebujejo. In tudi s takim sistemom delovanja je Botrstvo izjemen humanitarni projekt. Posebnost pa je še nekaj: poleg rednega nakazila lahko botri za varovance pripravijo tudi pakete, decembra je bilo prek nas tako obdarjenih več kot 550 otrok. Če boter želi, pojasni Tina, lahko pri ZPM Moste Polje dobi tudi podatke o tem, ali otrok potrebuje pomoč pri plačilu kakšnih izrednih stroškov, rednih šolskih dejavnosti, letovanj, lahko izve mesec rojstva, če bi ga želel obdariti s paketom: “Pri tem pa opozarjamo, da paketov nikoli ne odpiramo, zato je zelo pomembno, da botri na paket napišejo svojo referenčno številko, ki so jo dobili ob vpisu in je zapisana tudi na položnici. Le tako lahko paket dostavimo v res prave roke.”
A pošta je tudi tukaj dvosmerna: “Posredujemo tudi zahvalna pisma, ki jih varovanci pošiljajo svojim botrom, v katerih se zahvalijo in s katerimi vidimo, kako teh 30 evrov, ki morda komu nič ne pomenijo, zanje pomenijo ves svet, ker jim odpirajo vrata do dejavnosti in do enakovrednosti z vrstniki.”
A ne glede na to, kako intenzivno morda komunicirata boter in družina, ZPM Moste Polje ostaja nujen vmesnik in vsa leta delovanja so dokazala, da je takšna anonimnost za botra in družino vendarle najboljša odločitev, je jasna koordinatorka projekta: “Pogosto se srečamo z željo botra, da bi se srečal z družino, česar se družine pogosto ustrašijo. Spoštujemo njihovo odločitev in jih ne želimo spravljati v še večjo stisko, ker so bili zaradi revščine že tolikokrat stigmatizirani. Postali so profesionalci v skrivanju stiske med štirimi stenami, pogosto tudi sebi ne želijo priznati, kaj se jim dogaja. Zato prosimo botre za razumevanje: nikakor ne gre za to, da si družina ne želi spoznati človeka, ki mu je neskončno hvaležna, pač pa se ne more soočati s tem, da mora o svoji stiski še nekomu govoriti.”
Kljub temu pa nadzorniki Botrstva za prav vsakega otroka lahko kadar koli preverijo, kaj se je s sredstvi zares dogajalo, saj je v bazah shranjeno sleherno vplačilo in prenakazilo med celotnim botrstvom. Ob tem pa se ekipa Botrstva zelo zaveda občutljivosti vseh zbranih podatkov, dostop do njih imajo le štirje ljudje, ki so opravili tudi potrebna izobraževanja za delo s takšno dokumentacijo.
Ob tem je treba znova in vsakič povedati, da so vsa sredstva, ki jih boter nakaže otroku, prav tako pa vsa sredstva, ki jih poslušalci donirajo družinam, predstavljenim v zgodbah na Valu 202, in vsa donirana z SMS-sporočili, v celoti in do zadnjega centa porabljena za namen, za katerega so jih ljudje ali podjetja darovali. Stroški, ki v projektu s pet tisoč vključenih otrok, deset tisoč mesečnih nakazil in prenakazil, nujno nastajajo, se krijejo iz posebnega Botrskega sklada, v katerega se stekajo tudi sredstva donatorjev meseca, katerih imena v programu Vala 202 lahko slišite v kratkih spotih. V petih letih se je z njihovo pomočjo zbralo več kot 550.000 sredstev, namenjenih tudi temu, da otrok nikoli ne občuti, ali je njegov boter morda tisti mesec pozabil plačati pričakovani znesek, saj se sredstva založijo prav iz tega sklada. Omogočajo pa tudi delovanje dijaškega sklada ter podporo nadarjenim športnikom in umetnikom.
V vseh letih delovanja je bilo v Botrstvu doslej zbranih 9,2 milijona evrov sredstev, ki so jih prispevali botri in številni donatorji, botrstva brez njih ne bi bilo: “Projekta ne bi bilo brez dobrih ljudi, ki se najbrž niti ne zavedajo, koliko dobrega so storili z donirano finančno ali materialno pomočjo. Mi smo tem ljudem gledali v oči in vemo, koliko jim pomeni. Zato res iskrena hvala vsem, ki so kadar koli pomagali.”
Hvala vsem tudi v imenu Vala 202, hvala za zaupanje tudi v naše delo, le vsi skupaj namreč pripomoremo tudi k srečnim razpletom: “Najlepše od vsega je, ko dobimo klic ali sporočilo od družine, da se je njihov položaj izboljšal. In da bodo odslej zmogli sami!”
551 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8.200 otrok. Donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov.
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8200 otrok; donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov
“Botrstvo je veliko več, kot si ljudje predstavljajo, saj otroke vseskozi spremljamo in tudi poskrbimo, da se sredstva res porabijo za dobrobit otrok,” na začetku pojasni Tina Kočar, koordinatorka projekta, ki je do danes pomagal skoraj 8200 otrokom iz res vse države. Za to je poskrbelo 7149 botrov, med njimi tudi taki, ki ga podpirajo celo iz tujine, tudi z drugih celin. Pred natančno petimi leti, preden je takrat malo znan projekt z vsakotedenskimi oddajami medijsko podprl Val 202, je svojega botra imelo 211 otrok, po objavah prvih zgodb se je število skokovito povečalo. Trenutno za več kot 5100 vključenih otrok skrbi nekaj več kot 4400 botrov.
Za prav vsakega od otrok vodijo skrbno evidenco, ki od trenutka vključitve skuša otroku pomagati na kar največ področjih: začne se z vlogo, pojasnjuje Matija, ob še eni Tini in Sabini edini moški del četverice, ki vsakodnevno sodeluje pri projektu: “Vloga mora biti popolna, kar pomeni, da mora poleg odločbe Centra za socialno delo vsebovati še podrobnejši opis družinskih razmer. Predlagatelj, ki je lahko le uradna verodostojna institucija, ki pozna razmere, v katerih otrok živi, in jamči za te podatke, pa mora dodati še opis otrokovih talentov, želja, potreb, kaj mu je v šoli všeč …”
Na ta način lahko natančno izvedo, kam bi otroka še lahko vključili, kako bi mu lahko pomagali: “Te podatke hranimo v posebnih bazah zato, da vemo, komu še morda lahko pomagamo s kakšnimi donacijami opreme, kdo si želi v kak šport, kdo potrebuje glasbila. Včasih se tudi zgodi, da dobimo kakšne vstopnice za koncerte ali športne prireditve in lahko s pomočjo baz poiščemo tiste, ki bi jim ogled takega dogodka veliko pomenil,” doda še ena Tina.
Z vsemi prispelimi popolnimi vlogami, s katerimi je otrok prvič predlagan v Botrstvo, posebna komisija opravi neke vrste triažo in jih glede na nujnost pomoči razdeli v tri skupine, tako da prvi pomoč dobijo tisti, pri katerih se res mudi, kakšen mesec, dva ob pomanjkanju botrov pa tudi tri pa počakajo tisti, ki jih čakanje ne zaznamuje tako usodno, v tem procesu pa so posebej pozorni, ali lahko pomagajo tudi družini kot celoti, pojasni Sabina: “Velikokrat prav zato spet pokličemo predlagatelje in družino, da s pogovorom dobimo še kakšno informacijo in jih opozorimo na pomoč, za katero morda še niso zaprosili. Ponudimo jim pravno svetovanje, psihosocialno pomoč, želimo jim pomagati celostno, da se lahko družina sama čim prej postavi na lastne noge.”
Komunikacije med predlagatelji, ki so po večini šole, centri za socialno delo, a tudi vrtci, zdravniki, pa tudi druga humanitarna društva, je res ogromno, saj dnevno na sedež botrstva prihaja v povprečju 40 vlog za prvo vključitev oz. za podaljšanje Botrstva. In noben otrok ni le številka.
A ne glede na možno večplastno pomoč, sredstva botra, ki gredo otroku, ostajajo osnova, podarja Matija: “Ves denar, ki ga botri nakažejo, je prenakazan in porabljen za otrokovo dobrobit. Stroški, ki ob tem nastajajo in so v letu 2016 znašali le 5,03 odstotka celotnih prihodkov, se krijejo iz posebnega, ločenega botrskega sklada. Posebej bi poudaril, da so res vsa sredstva porabljena za otroka: lahko jih prejema neposredno, denimo klub ali šola, lahko pa tudi starši. A v tem primeru morajo starši s plačanimi računi oz. položnicami dokazovati, za kaj je bil denar porabljen. V najslabšem primeru sta to seveda hrana in osnovno preživetje, sicer pa gre za potrebščine, šolske in obšolske dejavnosti.”
Dokazovanje upravičenosti porabe sredstev, kadar jih prejemajo starši, poteka vse leto, enkrat na leto pa mora predlagatelj vlogo obnoviti oz. podaljšati. Ob tem je obvezna ne le odločba CSD, ki jo ta izda ob preverjanju podatkov o družini iz več kot 40 baz, pač pa tudi potrdilo verodostojnega predlagatelja, ki jamči za podatke in družinske razmere res pozna. Vse skupaj oblikuje najbrž najvišjo možno zaščito pred zlorabami in zagotavlja, do so v projekt res vključeni otroci, ki pomoč potrebujejo. In tudi s takim sistemom delovanja je Botrstvo izjemen humanitarni projekt. Posebnost pa je še nekaj: poleg rednega nakazila lahko botri za varovance pripravijo tudi pakete, decembra je bilo prek nas tako obdarjenih več kot 550 otrok. Če boter želi, pojasni Tina, lahko pri ZPM Moste Polje dobi tudi podatke o tem, ali otrok potrebuje pomoč pri plačilu kakšnih izrednih stroškov, rednih šolskih dejavnosti, letovanj, lahko izve mesec rojstva, če bi ga želel obdariti s paketom: “Pri tem pa opozarjamo, da paketov nikoli ne odpiramo, zato je zelo pomembno, da botri na paket napišejo svojo referenčno številko, ki so jo dobili ob vpisu in je zapisana tudi na položnici. Le tako lahko paket dostavimo v res prave roke.”
A pošta je tudi tukaj dvosmerna: “Posredujemo tudi zahvalna pisma, ki jih varovanci pošiljajo svojim botrom, v katerih se zahvalijo in s katerimi vidimo, kako teh 30 evrov, ki morda komu nič ne pomenijo, zanje pomenijo ves svet, ker jim odpirajo vrata do dejavnosti in do enakovrednosti z vrstniki.”
A ne glede na to, kako intenzivno morda komunicirata boter in družina, ZPM Moste Polje ostaja nujen vmesnik in vsa leta delovanja so dokazala, da je takšna anonimnost za botra in družino vendarle najboljša odločitev, je jasna koordinatorka projekta: “Pogosto se srečamo z željo botra, da bi se srečal z družino, česar se družine pogosto ustrašijo. Spoštujemo njihovo odločitev in jih ne želimo spravljati v še večjo stisko, ker so bili zaradi revščine že tolikokrat stigmatizirani. Postali so profesionalci v skrivanju stiske med štirimi stenami, pogosto tudi sebi ne želijo priznati, kaj se jim dogaja. Zato prosimo botre za razumevanje: nikakor ne gre za to, da si družina ne želi spoznati človeka, ki mu je neskončno hvaležna, pač pa se ne more soočati s tem, da mora o svoji stiski še nekomu govoriti.”
Kljub temu pa nadzorniki Botrstva za prav vsakega otroka lahko kadar koli preverijo, kaj se je s sredstvi zares dogajalo, saj je v bazah shranjeno sleherno vplačilo in prenakazilo med celotnim botrstvom. Ob tem pa se ekipa Botrstva zelo zaveda občutljivosti vseh zbranih podatkov, dostop do njih imajo le štirje ljudje, ki so opravili tudi potrebna izobraževanja za delo s takšno dokumentacijo.
Ob tem je treba znova in vsakič povedati, da so vsa sredstva, ki jih boter nakaže otroku, prav tako pa vsa sredstva, ki jih poslušalci donirajo družinam, predstavljenim v zgodbah na Valu 202, in vsa donirana z SMS-sporočili, v celoti in do zadnjega centa porabljena za namen, za katerega so jih ljudje ali podjetja darovali. Stroški, ki v projektu s pet tisoč vključenih otrok, deset tisoč mesečnih nakazil in prenakazil, nujno nastajajo, se krijejo iz posebnega Botrskega sklada, v katerega se stekajo tudi sredstva donatorjev meseca, katerih imena v programu Vala 202 lahko slišite v kratkih spotih. V petih letih se je z njihovo pomočjo zbralo več kot 550.000 sredstev, namenjenih tudi temu, da otrok nikoli ne občuti, ali je njegov boter morda tisti mesec pozabil plačati pričakovani znesek, saj se sredstva založijo prav iz tega sklada. Omogočajo pa tudi delovanje dijaškega sklada ter podporo nadarjenim športnikom in umetnikom.
V vseh letih delovanja je bilo v Botrstvu doslej zbranih 9,2 milijona evrov sredstev, ki so jih prispevali botri in številni donatorji, botrstva brez njih ne bi bilo: “Projekta ne bi bilo brez dobrih ljudi, ki se najbrž niti ne zavedajo, koliko dobrega so storili z donirano finančno ali materialno pomočjo. Mi smo tem ljudem gledali v oči in vemo, koliko jim pomeni. Zato res iskrena hvala vsem, ki so kadar koli pomagali.”
Hvala vsem tudi v imenu Vala 202, hvala za zaupanje tudi v naše delo, le vsi skupaj namreč pripomoremo tudi k srečnim razpletom: “Najlepše od vsega je, ko dobimo klic ali sporočilo od družine, da se je njihov položaj izboljšal. In da bodo odslej zmogli sami!”
Šolanje na daljavo je tudi v jesenskem delu epidemije pokazalo, da kljub boljši pripravi izvedba pouka in šolskih obveznosti za številne šolarje in dijake še zdaleč ni preprosta, ali pa je povsem nemogoča. Tako šolanje poleg opreme in interneta zahteva tudi vešče starše, ki obvladajo tehnično podporo in so hkrati tudi učitelji svojim otrokom. V družini s petimi otroki, od katerih se šolajo trije in se hkrati šola tudi mama, je šolanje za vse izčrpavajoče, sploh zdaj, ko poteka tudi že ocenjevanje.
Danes se šolanje na daljavo spet začenja tudi za osnovnošolce. Na to so se šole bistveno bolje pripravile kot so bile pripravljene spomladi, a tudi pričakovanja do otrok so bistveno višja - obvezna je prisotnost po urniku, potekajo tudi že ocenjevanja. Šole se že mesece trudijo opremiti otroke z računalniki, ki so jih v manjši meri pridobili od pristojnega ministrstva za šolstvo, večinoma pa od različnih donatorjev in dobrodelnih društev. Samo pri ZPM Ljubljana Moste Polje, ki bodi tudi program Botrstvo, so jih s pomočjo donatorjev podarili več kot 900. računalnikov. A sodelovanje pri pouku na daljavo je za marsikaterega otroka kljub temu povsem tehnično nemogoče, tudi zato, ker razvejanost internetnega omrežja tega niti slučajno ne omogoča. To pa je le ena od težav, ki jih pri šolanju na daljavo občutijo predvsem v podeželskih osnovnih šolah.
"Z mamo že nekaj let nimava skoraj nobenih stikov, ne plačuje nama preživnine. In odkar sva po nasilnem incidentu odšla od doma, tudi očeta še nisva videla. Prav tako nimava nikogar od sorodstva, ki bi nama lahko pomagal. Le drug drugega imava," v imenu komaj polnoletnih bratov pove starejši Gašper. Bratoma Sergeju in Gašperju lahko pomagate s SMS-sporočili z geslom BOTER5 na številko 1919, uporabniki omrežij A1, T2 in Telekoma pa imajo možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljejo geslo BOTER10. V obeh primerih bo celoten podarjen znesek brez slehernih odbitkov namenjen za Gašperjevo in Sergejevo boljšo prihodnost. Kljub samorastništvu in finančnim stiskam je postal zlati maturant in se uspel vpisati na zahteven študij, mlajši Sergej pa je zelo uspešen dijak z visokimi ambicijami. Zaradi izjemno strogih ukrepov ob epidemiji pri programu Botrstvo trenutno žal ne morejo prevzemati paketov z materialno pomočjo. Zato tokrat izjemoma prosijo predvsem za finančno pomoč in pomoč v darilnih bonih, ki jih lahko pošljete na ZPM Ljubljana Moste Polje s pripisom "ZA SERGEJA IN GAŠPERJA IZ ZGODBE VALA 202", Proletarska 1, Ljubljana. Vse pošiljke bodo neodprte predane Sergeju in Gašperju. Hvala vsem za pomoč!
Starostniki niso najranljivejša skupina le v epidemiji koronavirusne bolezni, že dolgo jih ogrožajo tudi revščina, slaba dostopnost dolgotrajne oskrbe, o kakovosti njihovega življenja vse bolj odloča njihov finančni položaj. Ženske, starejše od 75 let, so pri nas že vrsto let najrevnejša skupina prebivalcev. Epidemija je vse to le še poslabšala, omejila je dostop do zdravstvenih storitev in prinesla za marsikoga mučno osamljenost. Projekt Vida je na številne stiske opozoril že lansko jesen, ob prvem valu epidemije so številne uporabne informacije za pomoč starostnikom zbrali na portalu Vida, dodali pa tudi storitev Čvekifon. Društvo Humanitarček je postalo eno najpomembnejših glasov sicer "nevidnih" starostnikov s socialnega roba. Njihovo delo bomo v naslednjih mesecih podprli tudi na Valu 202. Katere izkušnje prvega vala bi morali nujno upoštevati v obdobju, ko drugi val epidemije znova tako močno posega v življenja starostnikov, še posebno revnih in osamljenih?
Nepričakovano hitro zaprtje šole je onemogočilo, da bi šole pravočasno pomagale pri opremljanju otrok z računalniki, mnoge starše skrbi, kje dobiti tiskalnike, kupiti papir, kako plačati internet? Nemalo šol bo za razliko od spomladanske epidemije tokrat zahtevalo obvezno prisotnost pred računalniškim ekranom po šolskem urniku, kar pomeni, da bi vsak otrok potreboval svoj računalnik, družina pa kakovostno internetno povezavo. Kakšni tedni so pred družinami, ki tega ne zmorejo zagotoviti, saj imajo težave že pri nakupu hrane in zagotavljanju ogrevanja? Kaj skrbi humanitarne organizacije, ko se srečujejo z vse več prosilci, ki se prvič v življenju srečujejo s tako hudimi finančnimi stiskami in ki prej še nikoli niso prosili za pomoč?
Zgodbe otrok, ki jih v našem programu predstavljamo že vrsto let, so marsikomu pomagale dojeti, kako skrita je lahko revščina, kako globoke stiske povzroča in v kakšnih razmerah odraščajo otroci in mladostniki pri nas. Za mnoge med njimi ste poslušalci zbirali pomoč, ki je bila vsakič, do zadnjega centa, porabljena za boljše življenje teh družin. Nekaterim je prav ta pomoč temeljito spremenila življenje, tudi najstniku Mitji, ki se ne umiva več v plastični banjici sredi razpadajoče kuhinje.
Med tistimi, ki jim je pomoč botrov in drugih donatorjev programa Botrstvo temeljito spremenilo življenje, je tudi mlada violinistka, ki te dni začenja študij na Dunaju. Pod okrilje Botrstva je prišla še kot deklica, navdušena nad violino,. Ker je po ločitvi staršev z mamo in sestro živela v materinskem domu, je potrebovala pomoč za vpis v glasbeno šolo. Ljubezen do violine je bila z leti vse večja, a brez lastnega inštrumenta ne bi bilo mogoče uspešno končati srednje šole. S pomočjo donatorjev in sočutnega goslarja je zato dobila lastno violino, ki je bila pomembna tudi pri opravljanju sprejemnih izpitov v Ljubljani, v Gradcu in na Dunaju. Slednjega je izbrala za vstopno točko v morda bleščečo glasbeno kariero.
Del podpore naše RTV hiše programu Botrstvo so že 6 let tudi dobrodelne dražbe. v petek zjutraj je v etru Vala 202 potekala 9. večja dražba, Zmagovalec dirke vseh dirk Tadej Pogačar je namreč zmagovito rumeno majico dirke po Franciji podaril za pomoč mladim športnim talentom iz programa Botrstvo v Sloveniji. Kupec, podjetje Bauhaus Slovenija, je zanjo odštel 45.000 evrov in s tem izenačil doslej najvišji izkupiček tovrstnih dražb, 45.000 evrov za zmagovite smuči Petra Prevca iz sezone 2016. Celoten izkupiček je višji še za 2009 evrov, saj je dražitelj Danilo, ki je od dražbe odstopil, končnemu znesku dodal še simbolični znesek v enakih številkah kot je bil datum konca te, za Slovence nedvomno znamenite dirke: 20.09. Skupno je bilo v 9 dražbah v 6 letih z dražbami na Valu 202 zbranih že več kot 232.000 evrov.
Program Botrstvo je že vrsto let namenjen spodbujanju enakih možnosti za razvoj otrok iz socialnega dna. In spodbuda razvoja talentov – tudi v obšolskih dejavnostih – je eno od njegovih zelo pomembnih poslanstev. Za številne otroke 30 evrov mesečno, ki jih zanje darujejo njihovi botri, pomeni prav vstopnico v šport, glasbeno, jezikovno ali kakšno drugo dejavnost. Toda za tiste, ki sodelujejo v finančno zahtevnejših dejavnostih oz. s svojim talentom tudi na tekmovanjih kažejo dobre rezultate, brezplačne dejavnosti kmalu ne zadostujejo več. In za nadaljnjo pot razvoja postane finančna sposobnost njihovih staršev odločilnejši dejavnik kot nadarjenost, prizadevnost in vztrajnost. S takšnim sistemom nepovratno izgubljamo talente, dobre rezultate in predvsem samozavest ion zdrav razvoj mladih, opozarja športni psiholog mag. Aleš Vičič.
Med več kot 8000 botri, ki so v desetletju obstoja tega programa botrovali kateremu od otrok, je tudi botra Nuša. V petih letih je botrovala dvema otrokoma, nabralo pa se je tudi kar nekaj izkušenj in razmislekov o tem zelo prepoznavnem programu za neposredno pomoč otrokom in mladostnikom v Sloveniji.
Čeprav se počitnice morda zdijo že oddaljen spomin, so se zadnji otroci, ki so letovanje uživali tudi v z vašo pomočjo, z morja vrnili pred natanko tednom dni. Letovanja v drugačnem okolju in z novimi prijatelji so bila letos še posebej pomembna zato, ker so otroci mesece dolgo živeli le doma. In ni jih malo, za katere prav dom ni varno in zdravo okolje. Zdaj, ko po le nekaj dneh pouka in novih potrjenih okužbah vse več otrok znova mora ostajati doma, znova opozarjamo, kako pomemben vlogo ima šola v življenju otrok.
Vsem strahovom in skrbem navkljub je večina humanitarnih organizacij uspela izpeljati tudi letošnje programe poletnih letovanj za otroke. Letos so bili spremembe okolja željni prav vsi, močno pa so odmik od domačega okolja potrebovali predvsem otroci, ki živijo v nespodbudnih okoljih, nasilju, pomanjkanju ali osamljenosti. Med počitnikarji so bili - tudi s pomočjo donacij naših poslušalcev - tudi otroci iz programa Botrstvo.
Poletne počitnice se počasi prevešajo v drugo polovico in marsikdo je že pomislil na novo šolsko leto, najbolj pa tisti, ki svojim otrokom ne morejo zagotoviti šolskih potrebščin oziroma to storijo zelo težko.
Starši z nižjimi prihodki se spopadajo s strahom, kako kupiti, še bolj pa kako napolniti šolske torbe. Opozarjajo, da kljub temu, da je šola brezplačna, še posebej letos, ob nenavadnem poteku leta, ostaja velik strošek. Šole omogočajo šolske sklade, vendar je ostalih šolskih potrebščin še vedno toliko, da jih nekateri svojim otrokom ne zmorejo nuditi. Nakup šolskih potrebščin bo konec poletja velika težava, ki je ne bo možno neopazno preložiti za kakšen mesec ali dva.
Med maturanti, ki so nestrpno čakali na današnje rezultate mature, je bila tudi Ana. Čeprav je zelo uspešna dijakinja brez učnih težav, je bilo šolsko leto, v katerem je končala splošno gimnazijo, tudi zanjo izjemno naporno. V družini je namreč šest otrok, zato je bilo šolanje na daljavo, vključno s pripravami na maturo, izjemno stresno. In še nikoli ni bil uspeh dijakov tako zelo odvisen od tega, v kakšnih razmerah in življenjskih okoliščinah živi njegova družina.
Počitniška letovanja so za mnoge otroke edina priložnost, da se v prijaznem vzdušju in okolju sprostijo, da uveljavijo svojo samostojnost in zanimanja. S pomočjo strokovnega vodstva se morda celo prvič počutijo sprejete in varne. Naučijo se vrednosti timskega sodelovanja, razvijajo prijateljstva in zaupanje vase ter s tem krepijo tudi zdravje. Socialnim in finančnim stiskam so se letos pridružile posledice epidemije. Poleg treh mesecev, ki so jih šolarji preživeli doma, mnogi v zelo nezdravih okoljih, je zdaj strah pred okužbami okrnil tudi nekatere programe. Je tveganje za okužbo večje kot tveganje, pred katerega so postavljeni, če ostajajo doma? To je danes naše glavno, ne pa edino vodilo. Mateja Brežan se je odpravila na Debeli rtič.
Pomanjkanje ustrezne računalniške opreme in veščin, kako jo uporabiti; premajhna stanovanja; življenje v revščini, z bolnimi starši, sorojenci, z ostarelimi sorodniki; pomanjkanje pomoči za tiste z učnimi in drugimi težavami so bili vsakdanjik številnih šolarjev in dijakov v minuli mesecih. Šolski sistem se v tako kratkem času vsem seveda ni mogel prilagoditi. Toda z dvema sogovornicama opozarjamo, da bi te probleme otrok pri načrtovanju naslednjega šolskega leta morali bolj upoštevati …
Šolsko leto, ki se končuje, je eno najbolj nenavadnih, izvedba pa izrazito odvisna od domačih razmer posameznega otroka. Težave s pomanjkanjem računalniške opreme so bile le manjši del stisk, ki so jih doživljali otroci. Večje so bile pri tistih, ki so pri delu potrebovali ogromno pomoči. Najmlajši sin naše sogovornice, ki sama živi s štirimi otroki, je hudo gibalno oviran, zelo slaboviden in potrebuje 24-urno pomoč. V osnovni šoli dobi vso potrebno pomoč, doma pa so vsa bremena šolanja padla na mamo, ki ima tudi sama hude zdravstvene težave. Pomagati je morala tudi hčerki s hudo disleksijo in diskalkulijo. Šolske obveznosti so jim dnevno vzele tudi več kot 12 ur in kot pravi mama, je bilo tako šolanje zanje izčrpavajoča in grozljiva izkušnja.
Otroci so bili v letošnjem šolskem letu prikrajšani za veliko ur telesne aktivnosti, zato profesor Gregor Starc s Fakultete za šport napoveduje, da se bo jeseni veliko šolarjev v šolske klopi vrnilo z gibalnimi težavami.
Doba korone je bila velik naravni eksperiment, ki se je zgodil brez priprave in v katerem so se otroci z odpovedovanjem stikov in drugih življenjskih stalnic zelo prilagodili. Epidemija pa je razkrila številne ranljive skupine – pri otrocih so to tudi tisti iz socialno ranljivih okolij, tisti z anksioznimi motnjami in avtizmom, ki se s težavo vračajo v običajno življenje in družine z zelo zahtevnimi otroki. Za nekatere otroke je bilo tako nevzdržno, da so potrebovali tudi psihiatrično pomoč, značilnosti korona dobe opisuje vodja Službe za otroško psihiatrijo pri Pediatrični kliniki v Ljubljani dr. Marija Anderluh.
Neveljaven email naslov