Ob 15. obletnici podpisa sporazuma o nasledstvu nekdanje Jugoslavije je v državnem zboru potekala konferenca, na kateri so udeleženci poudarili pomen sporazuma in opozorili na težave pri njegovem uresničevanju, predvsem kar zadeva razdelitev bremena za devizne hranilne vloge. Sporazum o nasledstvu sicer opredeljuje pravice in obveznosti naslednic nekdanje Jugoslavije, pomemben pa je tudi, ker je simbolično končal vojne na tem območju.

Na konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ališić Sloveniji naloženo nepravično veliko finančno breme, kar zadeva devizne hranilne vloge. Predsednik državnega zbora Milan Brglez:

»Četudi je ta odločitev popolnoma v neskladju z navedenim členom priloge C (sporazuma o nasledstvu), ser je Slovenija kot demokratična država, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, odločila, da odločbo strasbourškega sodišča v celoti udejanji. Tako smo že začeli s postopki za povrnitev neprenesenih deviznih vlog, pri čemer je našemu postopku pritrdil tudi Svet Evrope.«

Finančni minister Dušan Mramor:

Naša država vztraja, da s sodbo sodišča v Strasbourgu to vprašanje ni rešeno in da ostaja del pogajanj o nasledstvu. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič:

Nekdanji poslanec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in avtor poročila o vprašanju Ljubljanske banke Erik Jurgens, ki ga je parlamentarna skupščina sprejela leta 2004, je bil v svojem nastopu oster do vseh naslednic:

»Mislim, da bi moralo biti vseh 5 držav naslednic sram, da 15 let po podpisu sporazuma še niso rešile problemov. Vse bi vas moralo biti sram!«

Ob tem je v pogovoru za Radio Slovenija pohvalil slovensko vlado, da se je zavezala k uresničitvi sodbe, in dejal, da bi ji ta pogum morale priznati tudi druge naslednice. Upa, da bo to pripomoglo k temu, da bodo tudi one iskale rešitve, ki bi pomagale pri vračanju dolgov varčevalcem.

Finančni minister Mramor je ob tem tudi pozval vse naslednice in mednarodno skupnost k uresničevanju sporazuma.

Na podlagi sporazuma o nasledstvu sicer uspešno potekajo pogajanja o razdelitvi nepremičnin – Slovenija bo do konca leta prevzela še šest diplomatsko-konzularnih predstavništev SFRJ -, in kulturne dediščine. Določen napredek je pri dostopu do arhivskega gradiva, kjer pa so še vedno zaprti arhivi Narodne banke Jugoslavije in obveščevalno-varnostnih služb.