Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Med seboj se ločimo po lastnostih, ki oblikujejo našo osebnost. Prepogosto pa se osredotočamo na pomanjkljivosti, in premalokrat se spomnimo na lastnosti, ki nas odlikujejo. Na tiste, katere najpogosteje pozabljamo, so Alfreda Geia spomnili tretješolci Osnovne šole Lucija. Lastnosti gredo z roko v roki z našimi konjički, zato so tudi otroci povedali več o stvareh, ki jih veselijo.
Med šolskim letom lahko vsaj dve soboti v mesecu med 9. in 10. uro na naših radijskih valovih slišite oddajo Radio Hudo!, ki jo pripravijo in vodijo mladi osnovnošolski novinarji. To soboto so o vremenu govorili otroci iz Naklega; en teden prej so se predstavili Škofjeločani, med njimi je bila tudi devetošolka Eva Jug. Kot je povedala Andreji Gradišar, se udeležuje tudi drugih tekmovanj, motivira pa se na prav poseben način.
Danes je dan slovenske hrane in ena izmed pomembnih aktivnosti dneva je projekt tradicionalni slovenski zajtrk. V vrtcih in šolah tako otroke navajajo na zdravo prehrano in gibanje ter poudarjajo pomen lokalno pridelane hrane in sožitja med generacijami. Kaj se bo danes dogajalo na Osnovni šoli Naklo, je preverila Tadeja Bizilj.
Med katero vrsto ljudi spadate? Tisto, ki si stvari za naslednji dan pripravi že isti večer ali med tiste, ki se za nov dan pripravijo navsezgodaj? No, vsakemu se lahko zgodi, da ima med svojimi rečmi tudi kakšne pozabljene, male reči, ki se skrivajo globoko v žepu ali na dnu torbe. In tudi šolske torbe niso nobena izjema. Kaj vse se najde v šolskih torbah, so Moniki Kern povedali učenci 4. A razreda Osnovne šole Predoslje iz Kranja.
Gospodarstvo je proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin. Je skupek vseh institucij in dejavnosti, s katerimi pridobivamo dobrine za zadovoljevanje potreb človeka. A to je nekakšna splošna opredelitev tega pojma. O gospodarstvu kdaj pa kdaj razmišljajo tudi otroci. In o tem kako si pravzaprav predstavljajo, kaj je to gospodarstvo, se je zato Aleš Ogrin pogovoril z otroki iz OŠ Bežigrad.
Tudi izven najvišje, poletne, turistične sezone, slovenski turistični dragulji ne izgubijo svoje vrednosti, le drugače se lesketajo. Jeseni morda res ne moremo čofotati v morju, izdelovati peščenih gradov in se v kratkih hlačah poditi po plaži, vendar je tukaj vrsta drugih reči, ki jih lahko počnemo. Kaj vse bi turisti lahko počeli na obali jeseni, so Alfredu Geiu povedali tretješolci z OŠ Koper.
V naših sobotnih mladinskih oddajah Radia Hudo! smo v preteklih treh letih slišali že veliko mladih nadebudnih novinarjev in voditeljev. Nekateri od njih so skozi novinarske delavnice spoznali, da jim je to delo pisano na kožo, zato se zdaj v naše oddaje oglašajo z zanimivimi zgodbami. Kaj je zaznamovalo pretekli teden na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici, je tako Tadeji Bizilj povedala mlada dopisnica Ana Humerca Šolar.
Vsako drugo soboto dopoldne naš največji radijski studio zapolnijo mladi novinarji. Jutri malo po deveti uri se bodo v vlogo radijskih voditeljev vživeli mladi z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke in v oddaji šli po poti Škofjeloškega pasijona. Tadeja Bizilj je ujela mlado pevko Katarino, ki je na pasijonu že nastopala.
Glorija Perme je učenka drugega razreda Osnovne šole Ketteja in Murna iz Ljubljane. Zelo rada hodi v šolo , v prostem času pa najraje riše. Njena posebnost je, da v šolo prihaja z invalidskim vozičkom. O tem, kako je pri pouku, se je z njo pogovarjala Petra Medved.
Praznik vina je bil v preteklosti povezan s številnimi običaji. Eden od njih je bil, da so na sod postavili jabolko, vanj pa zataknili različne začimbe. Če se je jabolko lepo posušilo, je to pomenilo dobro letino. Gnilo jabolko pa je napovedovalo slabo. Kaj pa o martinovem vedo učenci 4. razreda Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha iz Ljubljane, so povedali Betki Burger.
Ko se nam mudi, ko obstanemo v prometu, ko pozimi sanjamo o toplih krajih, pomislimo kako lepo bi bilo biti ptica. Lea Ogrin je učence 5. razreda iz OŠ Grm Novo mesto vprašala katera je njihova najljubša ptica.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda podkupnina pojasnjena: "Kar se komu da za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje." O tem, kako otroci razmišljajo o podkupovanju in ali razumejo to besedo in posledice takšnega ravnanja, se je Petra Medved pogovarjala s tretješolci osnovne šole Ketteja in Murna iz Ljubljane.
Tako kot so hladnejši in temnejši dnevi čez jesen in zimo, tudi narava v tem času miruje. Plodove, ki jih obrodi čez leto, smo obrali in jih shranili, da bomo okuse poletja okušali tudi čez zimo. Skoraj zagotovo imamo vsi doma kakšen kozarec marmelade ali vložene zelenjave. Zakaj pripravljamo ozimnico so Moniki Kern povedali učenci dveh kranjskih osnovnih šol, in sicer Osnovne šole Franceta Prešerna in Osnovne šole Jakoba Aljaža.
Mesec, ko se zbudimo v megleno, mrzlo jesensko jutro. Otroci že nestrpno pričakujejo sneg, mame se pripravljajo na praznike, moški pa si puščajo brke – vse to je mesec movember, pravzaprav november. Četrtošolce iz Osnovne šole Bežigrad je Betka Burger vprašala, kakšen se mesec november zdi njim.
Mrzli jesenski dnevi v naša življenja prinašajo spremembe. Moramo se bolj toplo obleči, si na glavo posaditi kapo, okrog vratu oviti šal. Na zimo se pripravljajo tudi živali – polhi, ježi, medvedi na zimsko spanje, sesalci dobijo gostejši kožuh, nekatere ptice pa odletijo na jug. Zakaj se na pot v toplejše kraje podajo v jatah, so Andreji Gradišar povedali učenci 4. B razreda OŠ dr. Vita Kraigherja.
V naših sobotnih mladinskih oddajah Radia Hudo! smo v preteklih treh letih slišali že veliko mladih nadebudnih novinarjev in voditeljev. Nekateri od njih so skozi novinarske delavnice spoznali, da jim je to delo pisano na kožo. Zato smo jih v našem Programu za mlade povabili k ponovnemu sodelovanju – v naše oddaje se bodo oglašali z zanimivimi zgodbami in aktualnimi prispevki. Tadeji Bizilj je dopisnica Ana iz Radovljice, OŠ Antona Tomaža Linharta, takole opisala njen najzanimivejši dan v mesecu oktobru.
Danes se bomo afnali. Nova izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika besedo afna najprej pogovorno opisuje kot opico. Pomen besede afna je v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika dobil nov terminološki pomen. Gre za »znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene«. Kljub temu pa učenci Osnovne šole Jakoba Aljaža iz Kranja niso pomislili na to kosmato žival, iz katere se je kasneje razvil človek. Podobno se je zgodilo z besedo miška, ob kateri prej kot na »navadno mlajšo žensko« in »ocvrto pecivo iz kvašenega testa« pomislimo na tisto računalniško, s katero klikamo po spletu. Z učenci se je pogovarjala Monika Kern.
Šolarji imajo ta teden jesenske počitnice ... počitnice pa so kot že beseda sama pove namenjene počitku. Jesenske počitnice lahko izkoristite tudi za izdelovanje. V naravi najdemo veliko plodov, iz katerih otroci iz vrtca Ledina v Ljubljani naredijo prave umetnije! Alja Verbole je ustvarjala skupaj z otroki iz skupin Krti in Murni.
Naša radijska postaja danes praznuje 86. rojstni dan. Od radijskih začetkov se je zgodilo in spremenilo marsikaj. Kljub pojavu drugih medijev, najprej televizije, nato spleta, ostajamo z vami in vi z nami. Da radio ni star medij, kot ga včasih imenujemo, dokazujejo tudi mladi. Kdaj poslušajo radio in kaj najraje, so Andreji Gradišar povedali šestošolci iz OŠ Griže Lea, Hana, Žan in Blaž. Foto: Tadeja Bizilj
Tadeji Bizilj so mladi iz Griž, ki pripravljajo jutrišnjo oddajo Radia Hudo!, povedali nekaj stereotipov.
Neveljaven email naslov