Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Čeprav je šolanje v Sloveniji brezplačno, morajo starši šoloobveznih otrok med šolskim letom plačati veliko položnic. O tem, kaj vse je treba v šoli plačati, so razmišljali petošolci Osnovne šole Prule v Ljubljani. Svoje ugovtovitve o stroških, ki so povezani s šolo, so zaupali Manci Udovič.
Se znamo igrati? Se igra lahko tudi nariše? Otroci in mladostniki iz vrtcev, šol ter šol s prilagojenim programom iz vse Slovenije, so temu pritrdili. Na osmi mednarodni likovni natečaj Bodi umetnik – Igraj se z mano je 288 ustanov poslalo kar 5069 likovnih del. Na včerajšnji otvoritvi v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer si lahko do 30. januarja ogledate razstavo, je bila tudi Petra Medved, ki si je skupaj z otroki ogledovala razstavljene risbe. Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije vsako leto organizirata projekt Bodi umetnik – Igraj se z mano, ki omogoča otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami aktivno vključevanje v širšo družbo.
Ob jutrih nas, predvsem po nižinah, pogosto pozdravi megla, ki je sicer v drugi polovici avgusta nekakšna znanilka jeseni in z njo tudi zime. Pravzaprav gre za zgoščene vodne hlape, ki povzročajo slabo vidljivost. Kako pa nastane ta vremenski pojav in kakšne nevšečnosti utegne povzročati, je Dominika Ahačič vprašala učence Osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice.
Ko si slabe volje in se ne počutiš dobro, si želiš pogovora z nekom, ki te razume. Ko pa si dobre volje, bi rad imel ob sebi osebo, ki se bo znala s teboj veseliti. To je dober prijatelj. Katere druge lastnosti še lahko ima dober prijatelj, so učenci 5. razreda Osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani povedali Betki Burger.
Računalniške učilnice, računalniki v knjižnicah, računalniki v učilnici, internet – vse to je že danes del naših šol in pouka. Kako pa bo čez 50, 100 let? Bodo elektronske naprave, knjige in učbeniki na računalnikih prevzeli glavno vlogo? Morda pa bodo namesto učiteljev kar roboti ... O tem, kakšna bo šola v prihodnosti, so razmišljali mladi z Vrhnike. Tadeja Bizilj.
Življenje se začne z rojstvom in konča s smrtjo. Začetek življenja je običajno navdan z veseljem in srečo. Slovo od življenja je pa nasprotje in tema, o kateri neradi govorimo. Kaj o minljivosti pravijo drugošolci, je Alfred Gei povprašal na Osnovni šoli Spodnja Šiška.
Renesančni mislec Michel de Montaigne je dejal, da s strogostjo in prisiljevanjem ustvarimo hlapce. Zato je bil prepričan, da z nasiljem nikoli ne moremo doseči tega, kar lahko z razumom in modrostjo. Ta francoski plemič in filozof je med drugim v svojih esejih ugotavljal, kako biti kos nasilju, o čemer se pravzaprav sprašujemo še danes. Tokrat smo se o tej aktualni problematiki pogovarjali z osnovnošolci, saj nasilje tudi v šolah ni redek pojav. O tem, kaj razumejo kot nasilje v šoli, so se učenci Osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice pogovarjali z Dominiko Ahačič.
Ste kdaj hodili po zasneženi poti in se spraševali, kdo je tu hodil pred vami? Ste sledili stopinjam in videli, kam pelje ta pot? Vam domišljija ni dala miru, tako kot petošolcem iz Osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani? Ti so z Betko Burger razmišljali, čigave so lahko sledi v snegu.
Kadar prijatelju nečesa ne želimo reči na glas, mu to zašepetamo na uho. Otroci velikokrat šepetajo med poukom, da ne zmotijo ostalih sošolcev in da jih učiteljice ne slišijo. Reka, da se v družbi ne šepeta, se četrtošolci Waldorfske šole Ljubljana še kako držijo. Kaj si najraje šepetajo na uho pa so učenci zaupali Manci Udovič.
Naredite kdaj kakšen eksperiment? V kuhinji to ni težko, ker si lahko ustvarjalen z izbiro jedi in začimb. Če se ti recimo nečesa preveč vsuje pa je lahko vaš izgovor preprost - to je bil eksperiment. Poskuse ne izvajamo samo v kuhinji ampak tudi v laboratorijih, zunaj na prostem in v šolah. Z njimi lahko približamo znanost mlajšim in starejšim ter tako pokažemo, da so lahko matematika, fizika in kemija zelo zabavne vede. Zakaj pa izvajamo eksperimente, so Dejanu Petku povedali učenci iz Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika.
Pozimi je naše telo podvrženo mrazu in velikokrat se zgodi, da pričnemo smrkati, kihati ter kašljati. Lahko se zgodi, da nam naraste tudi telesna temperatura. Takrat moramo ostati doma v postelji, počivati in piti čaj. Kako si krajšajo čas, kadar zbolijo, so povedali Poloni Žučko učenci 3. razreda Osnovne šole Bistrica ob Sotli.
Po belem božiču nas je v času do novega leta narava obdarila z debelo snežno odejo in nizkimi temperaturami. Mnogi so se snega razveselili, sploh otroci, obstajajo pa tudi tisti, ki jim sneg ni najbolj po godu. Monika Kern se je pogovarjala se z otroki 4. A in 4. B. razreda Osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja, ki so ji povedali, zakaj je sneg dober.
Danes pred mesecem dni, nas je v noči na soboto obiskal Miklavž. Z obdarovanjem mu je sledil še Božiček, zadnji pa Dedek Mraz. Večino otrok obiščejo tej trije dobri možje, na Primorskem pa bo danes zvečer zadnja obdarovala tudi dobra čarovnica - Befana. Njena razpoznavnost resda ni največja, ima pa močno tradicijo v svojem okolju. Alfredu Geiu so tretješolci OŠ Hrvatini zaupali kdo je Befana, kako obdarjuje in kako jo oni doživljajo.
Včeraj smo zakorakali v Mednarodno leto svetlobe in tehnologij povezanih s svetlobo. Življenja brez nje si dandanes pravzaprav ne znamo več predstavljati. Spremlja nas od nekdaj in povsod, obdaja pa jo tudi mračnejša stran. Svetlobno onesnaževanje je ena izmed najbolj ob rob potisnjenih oblik onesnaževanja, ki je ne opazijo le okoljevarstveniki, temveč tudi otroci. Kako na svetlobo in svetlobno onesnaževanje gledajo oni, je Alfred Gei povprašal tretješolce Osnovne šole Ankaran.
Ali veste, da so novo leto praznovali že v času antičnega Babilona, pred približno štiri tisoč leti pred našim štetjem? In ali veste, da je njihovo praznovanje trajalo kar enajst dni? Silvestrovanje je namreč eden izmed najstarejših običajev. Četrtošolci iz Osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani so se z Betko Burger spraševali, kaj je silvestrovo.
Med tistimi, ki tudi v prazničnem času ne počivajo, so prav gotovo zimski športniki. Medtem, ko je pred smučarji skakalci eden izmed vrhuncev sezone – novoletna skakalna turneja – se ostali pripravljajo na nove tekmovalne izzive. Da bodo uspešni tudi v prihajajočem novem letu, so jim otroci namenili nekaj spodbudnih besed. Novoletne želje, namenjene slovenskim zimskim športnikom, je med prvošolci Osnovne šole Križe zbrala Dominika Ahačič.
Ob ___ pa se iz radijskega studia selimo v deželo vzhajajočega sonca. Japonska je otoška država na Daljnem vzhodu, sestavlja jo veriga otokov, njeno glavno mesto in središče pa je Tokio. Zanjo so značilne številne zanimivosti – in ene od njih so na japonski delavnici spoznali tudi osnovnošolci z OŠ Ketteja in Murna iz Ljubljane. Tadeja Bizilj
Na današnji dan samostojnosti in enotnosti je prav, da o njem spregovorijo tudi otroci. Kakšen praznik je in zakaj je 26. december pomemben za Slovenijo, dobro vedo učenci petega razreda iz Osnovne šole Križe. Z njimi se je pogovarjala Dominika Ahačič.
Pesmi v decembrskih dnevih največkrat opevajo zimo, kraguljčke in dobre može. Te pesmi so razigrane in se velikokrat končajo s prazničnim voščilom. Učenci Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani so se izkazali kot pravi umetniki. Poleg starih in znanih zimskih uspešnic, so Manci Udovič na koncu zapeli še pesmico, ki so si jo izmislili čisto sami.
Za šolarje je danes zadnji dan pouka v letošnjem letu. Čakajo jih namreč novoletne počitnice, ki jih bodo imeli vse do 4. januarja. Čeprav mislimo, da nekaj velja le darilo v materialni obliki, pa otroci dobro poznajo tudi izraz nematerialno obdarovanje. Monika Kern se je pogovarjala se z otroki 4. A in 4. B. razreda Osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja, ki so ji povedali, kako se lahko tudi nematerialno obdarujemo.
Neveljaven email naslov